A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

O projektu Kamniško-komendski biografski leksikon


Kamniško–komendski biografski leksikon je spletna publikacija, ki nastaja na pobudo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Namen publikacije je širši javnosti predstaviti znane osebnosti, katerih življenjska  pot je povezana s kamniško–komendskim prostorom in ki so z delom na različnih področjih za seboj pustile trajne sledi ter ostajajo v spominu lokalne skupnosti.  S Kamniško–komedskim biografskim leksikonom se Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik pridružuje že kar lepemu številu slovenskih splošnih knjižnic, ki so podobne publikacije pripravile pred njo.

Knjižnica Franceta Balantiča s pripravo biografskega leksikona vstopa na pot, ki ima na kamniško–komendskem prostoru že lepo tradicijo, katere začetke lahko spremljamo v starih cerkvenih in drugih kroniških zapisih, v polihistorskih in literarnih delih starejših avtorjev. Bogat nabor podatkov predstavljajo župnijske in druge kronike, številni objavljeni nekrologi, literarni in spominski zapisi, ki so bili objavljeni v  bogatem naboru slovenskega časopisja od sredine 19. stoletja dalje. Konec 19. stoletja se jim pridružijo prvi poskusi lokalnega zgodovinopisja v slovenskem jeziku, katerega pionir je bil Ljudevit Stiasny (1862–1936) s svojo znamenito knjižico Kamnik: zemljepisno-zgodovinski opis iz leta 1894. V 20. stoletju smo se na slovenskem prostoru, s pojavom Slovenskega biografskega leksikona leta 1925, začeli ukvarjati z zbiranjem biografij znanih osebnosti na nacionalni ravni. Številni pomembni Kamničani so v tej publikaciji dobili prve strokovno pripravljene biografske članke. Na lokalnem nivoju so samostojni biografski prispevki nemalokrat izhajali kot deli  obširnejših domoznanskih del ali kot priloge k časopisju,  redkeje kot biografske monografije. Po 2. svetovni vojni je nemogoče iti mimo Kamniškega zbornika, ki je prvič izšel leta 1955 in nam vse od svojega začetka prinaša kvalitetne biografske prispevke, pogosto z bogatim slikovnim gradivom. Med avtorji, ki so se na tem področju posebej odlikovali, velja posebej  izpostaviti prof. Ivana Ziko (1907–1976), kamniškega jezikoslovca in šahista, katerega velika ljubezen je bila kamniška lokalna zgodovina. Pomemben vir biografskih podatkov je, vse od svojega nastanka leta 1962, tudi lokalno glasilo Kamniški občan, kateremu se je sredi 90. let preteklega stoletja v samostojni Občini Komenda pridružilo glasilo Aplenca. Novodobne možnosti, ki so prišle v ospredje z razvojem informacijske znanosti, so v začetku 21. stoletja biografske vsebine pripeljale tudi na svetovni splet.  Na lokalnem nivoju velja omeniti prvo tovrstno zbirko biografskih podatkov, ki jo je pripravila mag. Vanda Rebolj in jo objavila na svoji spletni strani. Njena zbirka predstavlja kvalitetno izhodišče in dobrodošlo pomoč pri pripravi tovrstnih vsebin. S predstavitvijo znanih osebnosti z našega področja na spletu so se v okviru svojih projektov ukvarjali tudi na nekaterih osnovnih šolah. Konec leta 2013 se jim s Kamniško–komendskim biografskim leksikonom pridružujemo tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik.

Kot kriteriji za uvrstitev posamezne osebe v Kamniško–komenski biografski leksikon smo postavili naslednja izhodišča:

- povezanost osebe z geografskim prostorom občin Kamnik in Komenda,

- v leksikon uvrščamo osebe katerih življenjska pot je bila takšna, da je pustila opazne in trajne sledi na njihovem področju delovanja ali takšna, da je ostala v spominu lokalne skupnosti,

- v leksikon uvrščamo pokojne osebe, katerih življenjsko delo je zaključeno in dokumentirano,

- biografsko gradivo mora omogočiti zgodovinsko točno in kolikor mogoče objektivno predstavitev osebe.

Kamniško–komendski biografski leksikon želi izkoristiti  možnosti, ki mu jih daje spletni prostor.  Želimo, da bi uporabnik v njem, poleg biografskih podatkov, našel tudi izhodišče za nadaljnje poglabljanje vedenja o znanih osebah. Pri številnih predstavljenih osebnostih smo zato vključili fotografsko gradivo, ki smo ga pridobili iz najrazličnejših virov. Namen slikovnih galerij je predstavitev podobe znane osebnosti in prikaz z njo povezanih krajev, obeležij in stvaritev. Kjer je bilo mogoče, smo naslove strokovnih, literarnih in drugih publikacij ob prvi omembi  v besedilu ali na seznamu virov in literature povezali z Vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov (Cobib), s pomočjo katere je mogoče zgolj z enim klikom preveriti, ali je publikacija dostopna, v kateri knjižnici in v koliko izvodih. V primeru, da so bile publikacije digitalizirane in objavljene na spletu ali da so izšle samo v spletni obliki, smo naslove publikacij povezali neposredno na spletno stran, ki vsebuje digitalizirane vsebine. Slednje še posebej velja za digitalizirane številke Kamniškega zbornika, Kamniškega občana, nekaterih starejših serijskih publikacij in monografij, ki so dostopne na straneh Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.

Posebej z mislijo na naše mlajše uporabnike, smo se odločili, da bomo posamezne pomensko zahtevnejše pojme ali imena pomembnih ljudi, ustanov , oblastnih in političnih inštitucij ob prvi omembi povezali z ustreznimi članki na slovenski Wikipediji, s pomočjo katere bodo uporabniki imeli možnost poglobiti svoj besedni zaklad in širiti razgledanost.  V nekaterih primerih, ko nismo našli ustreznega članka na slovenski Wikipediji, smo ustvarili povezavo na tujejezično. V teh primerih smo za pojmom, na katerega se nanaša tujejezična povezava, v oklepaju navedli v katerem jeziku je tuja spletna stran in nato ustvarili povezavo na oznako jezika. Pri oznakah jezikov smo se držali dvočrkovnega mednarodnega standarda za označevanje jezikov (ISO 639-1). Med najpogostejšimi oznakami jezikov so sledeče: en = angleščina, de = nemščina, it = italijanščina, fr = francoščina, sr = srbčina, hr = hrvaščina, ru = ruščina. 

Leksikon bi slikovno ne bil tako bogat, ko bi nam svojih vrat na široko ne odprli nekatere ustanove in posamezniki. Zahvaljujemo se Medobčinskemu muzeju Kamnik, ki je velikodušno prispeval del fotografskega gradiva. Dragoceno slikovno gradivo in podatke so nam posredovali v nekaterih župnijah na našem območju, prav tako so se vabilu odzvali v arhivu Slovenske frančiškanske province sv. Križa. Precejšen del slikovnega gradiva in podatkov smo pridobili iz zasebnih arhivov posameznikov in kulturnih društev, pri katerih nikoli nismo naleteli na gluha ušesa. Seveda smo pobrskali tudi v lastni hiši, posebej po domoznanski zbirki Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Zahvaljujemo se medijem in spletnim stranem, ki smo jih zaprosili za dovoljenje za uporabo njihovega gradiva in so se velikodušno odzvali. Zahvaljujemo se tudi članom in članicam Fotokluba Kamnik, ki so dovolili objavo čudovitih fotografij Kamnika in okolice, katere smo jih uporabili na naslovni strani leksikona. Zahvaljujemo se prof. Janezu Majcenoviču, ki je, pred prvo objavo v decembru 2013, pregledal naše dotedanje delo in naklonjeno prispeval dragocene pripombe, dopolnila in številne zanimive podatke. 

Pri svojem delu smo se trudili, da bi ne kršili avtorskih in sorodnih pravic. V primeru, da menite, da so bile pri našem delu kršene vaše avtorske pravice, nas, prosimo, obvestite.