Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Akad. prof. dr. Jože Trontelj (vir: www.sazu.si, z dov.)

Viri in literatura
Dr. Jože Trontelj : "V človeško bitje je vsajeno nekaj božanskega", Ognjišče ( marec 2014), leto 50, št. 574, str. 30,31

Enciklopedija Slovenije
, knj. 13, Ljubljana, 1991.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Slovenski veliki leksikon, p-ž, Ljubljana, 2005.

Trontelj, Jože (na sazu.si)

Poglejte še
Natisni

Jože Trontelj

akademik, doktor znanosti, prejemnik Kidričeve/Državne/Zoisove nagrade, univerzitetni profesor, zdravnik.

* 1. 6. 1939, Kamnik
9. 12. 2013, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana.


Jože Trontelj se je rodil 1. junija 1939 v Kamniku. Z odliko je leta 1958 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1964 je diplomiral na Oddelku za splošno medicino. Doktoriral je leta 1972. Naslednje leto je opravil specializacijo iz nevrologije. Izpopolnjeval se je na Švedskem (1967-1971) in v ZDA (1974-1975).

Leta 1966 se je zaposlil na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo KC v Ljubljani, kjer je od leta 1993 vodil oddelek za nevrobiološke raziskave. Leta 1973 je bil izvoljen za docenta, leta 1986 pa za rednega profesorja na Medicinski fakulteti in na Fakulteti za višje zdravstvo v Ljubljani. 

Več let je deloval v Kuvajtu. Uveljavil se je z raziskavami s področja mikroelektromiografije (en1) (en2) t.j. diagnostične metode, s katero je pojasnil več pojavov v razživčeni in distrofični mišici. Skupaj z Erikom Stålbergom (en) je objavil delo Single fiber electromyography studies in healthy and diseased muscle in z njim odločilno prispeval k razvoju mikroelektromiografije. Njegova raziskovalna in diagnostična metoda (stimulacijska elektromiografija) je pomembna za študij bolezni živčno-mišičnega prenosa. Kot vodja državne komisije za medicinsko etiko in član odbora Sveta Evrope za smernice v bioetiki (od leta 2012 Odbora za bioetiko) je sodeloval pri snovanju več državnih zakonov ter evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v zvezi z uporabo biologije in medicine (en) - t.i. Oviedske konvnecije (en). Bil je soavtor Vodnika članom komisij za etično ocenjevanje raziskav. Veliko je objavljal o vprašanjih s področja bioetike, zlasti o problemih zdravniškega odločanja ob koncu življenja in raziskovanja na človeku, zanimalo ga je tudi vprašanje podajanja vrednot v procesu izobraževanja.

Med letoma 2005 in 2008 je bil član Strateškega sveta Vlade RS za kulturo, izobraževanje in znanost. Od leta 1995 do 2000 je bil predsednik Komisije RS za Zoisove nagrade in priznanja. V letih 1996–2001 je bil član Zdravstvenega sveta RS, v letih 1996–1998 pa predsednik Sveta za raziskave v medicini. Od 2010 je bil tudi član Stalnega odbora za znanost in etiko pri All European Academies (ALLEA) (en). Generalni sekretar Unesca ga je 2010 imenoval za člana Mednarodnega odbora za bioetiko (IBC) v zasebnem svojstvu (en).

Leta 1991 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), leta 1995 je napredoval v rednega člana. Tega leta je postal tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Med letoma 1999 in 2002 je bil tajnik razreda za medicinske vede. V letu 2002 je postal podpredsednik, leta 2008 pa predsednik SAZU.

Sam ali s sodelavci je objavil preko 300 znanstvenih člankov, od tega 60 v tujini, 2 knjigi in 19 poglavij v knjigah. Kot urednik in recenzent je sodeloval pri številnih slovenskih in tujih strokovnih revijah. 
Je eden najpogosteje navajanih slovenskih medicinskih avtorjev v mednarodnem strokovnem časopisju.

Za svoje delo je prejel številne nagrade. Za svoje raziskave je v letih 1974 in 1980 prejel nagrado Kidričevega sklada, leta 1989 je prejel Kidričevo nagrado. V letu 2003 je prejel priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti, za delo na področju znanosti in etike pa je je leta 2009 dobil državno odlikovanje zlati red za zasluge.

Vnos: MS


Nazaj Naprej