Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Friderik Jerina (vir: Stražar, Stane, Mengeš in Trzin skozi čas, str. 448.)

Viri in literatura

Friderik Jerina (na kleindenkmaler.at)

Hieng, Primož: Friderik Jerina – »oče« celovškega Minimundusa, v Mengšan, januar 2012, letnik XIX, številka 1, 26.

Sommeregger, Nevenka, Vrbinc France: Ja, kaj so imeli koroški Slovenci od slovenskih beguncev? v XIV. dni, kulturna priloga Nedelje (na issu.com).

Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš, Trzin, 1993.

Zbornik Svobodne Slovenije (na dlib.si)

Zgodovina Slomškovega doma (na slomškovdom.org)

Poglejte še
Natisni

Friderik (Friedrich) Jerina

restavrator, slikar.

* 25. 10. 1906, Vrhpolje pri Kamniku
1996


Območje delovanja: Celovec, Mengeš.


Rodil se je leta 1906 na Vrhpolju pri Kamniku. Najprej se je izučil za električarja, nato se je pri Mateju Sternenu učil slikarstva. Med leti 1938 in 1945 je stanoval v Mengšu, kjer se je uveljavil kot slikar oljnih slik in restavrator znamenj. Bil je znan tudi kot modelar in imel v mengeški osnovni šoli bogato zbirko modelov, med njimi dva delujoča parna stroja. Ker je bil poročen z Nemko, se je po koncu druge svetovne vojne z družino (imel je štiri otroke) umaknil na Koroško. Sprva je bil nameščen v taborišču Peggetz pri Linzu. Leta 1949 se je preselil v Trebinjo pri Šentilju in se posvetil delu. Poleg slik je ustvaril ogromno fresk in restavriral številna znamenja po avstrijskem Koroškem. Restavriral je tudi pohištvo in se ukvarjal s tanjenjem bakra. Veliko se je ukvarjal tudi z modelarstvom. S 120 modeli je imel eno največjih zbirk miniaturnih ladij sveta. Njegova je tudi ideja za Minimundus v Celovcu, za katerega je prispeval več kot dvajset modelov znamenitih svetovnih zgradb.

O njegovem delu je pri nas malo znanega. Restavriral naj bi preko 800 kapelic in znamenj. Med drugim je v letih 1937 in 1938 poslikal znamenje v Dobravi med Črnučami in Domžalami, leta 1956 Hainschevo znamenje, leta 1976 Marijino znamenje na Žopračah, leta 1977 Slopno znamenje na Dobu in leta 1985 znamenje s prečno pravokotnim tlorisom ter nišami na severni in južni strani v Vrbi na Koroškem. Kot slikar je ustvarjal oljne slike (mdr. Pogled na kovačijo, 1931; kopijo brezjanske Marije Pomagaj, 1946). Leta 1962 je izdelal kulise za igro Zadnji vitez Rebrčan.

Vnos: MS


Nazaj Naprej