A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Gašper Križnik (vir: Dom in svet, letn. 18, št. 1)

Galerija slik
Viri in literatura

Capuder, France: Znameniti možje iz kamniškega okraja, v Na bregovih Bistrice, Kamnik, 1938.

Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas, Ljubljana, 2008.

Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas : interdisciplinarno znanstveno posvetovanje, Kamnik, 24.-25. november 2004, Motnik, 26. november 2004 : povzetki, Ljubljana, 2004.

Križnik-Vrhovec, Damijana: Ob 160-letnici rojstva Gašperja Križnika, v:  Kamniški zbornik (2008), letnik 19, 75-81.

Polec, Janko: Križnikovi odgovori na vprašanja v Bogišićevem "Naputku", Ljubljana, 1945.

Slovenski veliki leksikon, H-O, Ljubljana, 2004.

Stanonik, Marija: Folkloristični portret Gašperja Križnika, v Kamniški zbornik (1998), letnik 14, 141-146.

Štorman, Andreja; Uršič, Florjana: Bibliografija Gašperja Križnika, v: Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas, 2008, 231-317

Poglejte še
Natisni

Gašper (Gašpar) Križnik

čevljar, jezikoslovec, pisatelj, trgovec, zbiralec ljudske kulturne dediščine.

* 5. 1. 1848, Motnik
26. 11. 1904, Motnik


Območje delovanja: Motnik.


Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28.

Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti). Dopisoval si je z različnimi pomembnimi posamezniki s področja jezikoslovjazgodovine in etnologije, med drugimi tudi s poljskim jezikoslovcem francoskega rodu dr. Janom Baudoinom de Courtenayjem (1845-1929), črnogorskim zbirateljem slovanskih šeg in navad dr. Baltazarjem Bogišićem (hr) (1834-1908), zgodovinarjem Francem Schumijem (1848-1916) in dr. Karlom Štrekljem (1859-1912). Prve zapise ljudskih pesmi je Slovenski matici poslal potem, ko je novembra 1868 v Kmetijskih in rokodelskih novicah prebral pobudo za zbiranje tovrstnega ljudskega gradiva. Svoje zapise je objavljal tudi v raznih časopisih. Tako je bil v letu 1869 v 25. številki Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljen njegov prvi prispevek o Motniku. Leta 1874 je v Celovcu izdal v samozaložbi pod psevdonimom Podšavniški skromno knjižico Slovenske pripovedke iz Motnika na šestnajstih straneh, pisano v domačem narečju, tako kot je poslušal govorico domačinov in pripovedovalcev. Psevdonim Podšavniški si je izbral po vrhu Ščavnice na Menini nad Motnikom. Časopis Slovenski narod je v 85. številki (16. april) objavil izdajo te knjžice, po ceni 10 krajcarjev. Kljub zelo nizki ceni, je bilo prodanih le malo knjižic, saj takrat niso znali ceniti njegovega dela.

Od 1876 do 1883 je zbiral tudi pravne običaje ob štajersko-kranjski meji od Kamnika do Celja. Leta 1876 mu je namreč omenjeni dr. De Courtenay, tedaj univerzitetni profesor v ruskem Kazanu, poslal Bogišićev Naputak za opisivanje pravnijeh običaja koji u  narodu žive. V 1. zvezku Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi (izšel v 4 snopičih v letih 1895-1898) je natisnjenih 12 pesmi, ki njih je zbral Križnik, v 2. zvezku ( izšel v 3 snopičih v letih 1901-1903) pa 41 pesmi. V 3. zvezku (izšel v 4 snopičih v letih 1904-1907) je natisnjenih 42 pesmi iz Križnikovega prispevka, v 4. zvezku (izšel v 5 snopičih v letih 1908-1923) pa 16 pesmi. Leta 1907 je bila v 7. knjigi Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavenatudi njegova fotografija 23-letnega Križnika iz 1876. Pripovedovalcem, med katerimi so bili predvsem domačini iz okolice, pa tudi berači, vojaki, zaporniki, stranke v čevljarski delavnici in obiskovalci Motnika, je moral pogosto za njihove pripovedi tudi plačevati. Pri zapisovanju mu je pomagal tudi hlapec Miha Goste. Veliko gradiva je zbral tudi sam, saj je veliko bral časopise, revije, knjige, proučeval gradivo iz motniškega trškega arhiva in prehodil vse kraje od Kamnika do Celja, od Motnika do Zagorja, pa tudi kraje v Savinjski dolini. Zelo skrbno je zapisoval vsakdanje dogodke iz življenja in dela v Motniku.

Leta 1878 je Križnik v Motniku odprl trgovino s sladkorjem in kavo na drobno. Še istega leta je dejavnost razširil na trgovino z mešanim blagom in kramarijo, dve leti kasneje pa še na prodajo petroleja. Leta 1884 je kupil hišo, v kateri je imel trgovino, se tja tudi preselil in končno osamosvojil. Dve leti zatem je dejavnost trgovine razširil še na prodajo in točenje žganih pijač, saj je bilo v tem času točenje žganih pijač na prostem prepovedano. Poleg dela v trgovini je z družino delal tudi na kmetiji Nadlistnik v Beli 8 pri Špitaliču, ki jo je kupil s posojilom leta 1890. Kmetija leži na 700 m visokem zaselku Nadlistnik med Motnikom in Špitaličem. Motničani so ga imeli za bistrega in gosposkega človeka, zato je bil 1888 izvoljen za prvega predsednika krajnega šolskega sveta, organa, ki je skrbel za izdatke šole in skrbel za nadzor.  Na to častno funkcijo je bil ponovno izvoljen leta 1892, leta 1900 pa je bil izvoljen za podpredsednika. Leta 1885 se je poročil s štirinajst let mlajšo Heleno Hribar, po domače Jergovčevo. Med leto 1886 in 1901 se jima je rodilo devet otrok Marija (1886), Antonija (1888), Gašper (1889), Peter (1892), Terezija (1893), Jožef (1895), Janez (1896), Marija (1899) in Ciril (1901). Iz matične evidence je razvidno, da mu je najstarejša hči Marija umrla stara komaj dve leti, sinova Jožef in Ciril pa že v prvem letu. Gašper Križnik je umrl 26. 11. 1904 v Motniku, star 56 let. Pred smrtjo je dlje časa bolehal za vodenico, vendar je kljub temu še vedno delal. Dr. Štrekelj je konec decembra 1904 v 8. snopiču Slovenskih narodnih pesmi zapisal, da mu je še zadnje leto pred smrtjo Gašper Križnik poslal 22 pravljic. Veliko njegovega gradiva hrani tudi Ruska akademija znanosti in umetnosti, ki je v času njegovega  življenja delovala v Sankt Peterburgu.

Vnos: AK


Nazaj Naprej