A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Franc Jelovšek avtoportret na freski v cerkvi v Grobljah (foto: Peter Škrlep vir: Mestni muzej Mengeš.)

Galerija slik
Viri in literatura
Avguštin, Maja; Lavrinc, Saša: Plečnik: na Domžalskem in Kamniškem, Ljubljana, 2010.

Cevc, Anica: Franc Jelovšek (1700

1764). (na muzej-menges.si)



Franc Jelovšek (na kdfjm.si)

Ilovšek, Franc (na slovenska-biografija.si)

Lesar, Marko: Župnijska cerkev na Šutni v Kamniku, Kamnik, 2001.

Lipoglavšek, Marjana: Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem, Ljubljana, 1996.

Mikuž, Stane: Slogovni razvoj umetnosti Franca Ilovška (17001764), Dom in svet, leto 54 (1942), št. 1/2 (na dlib.si).

Resman, Blaž: Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem, Ljubljana, 2006.

Šumi, Nace: Slovenija: umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990.

Poglejte še
Franc Jelovšek (sl)
Natisni

Franc Jelovšek (Ilovšek, Illouschegg, Jellouschegg)

slikar.

* 4. 10. 1700, Mengeš
31. 5. 1764, Ljubljana


Območje delovanja: Celje, Kamnik, Komenda, Ljubljana.


Slikar Franc Jelovšek se je rodil leta 1700 v Mengšu. Njegov oče Andrej je bil po poklicu orglavec in se je v Mengeš priselil zaradi službe. Sam slikar se je dosledno podpisoval kot Ilovšek (Illouschegg), drugi so njegov priimek zapisovali Jelovšek ali Jellouschegg. Poročil se je 11. aprila 1723 z Marijo Vidmayr, s katero je imel tri otroke. Iz tega zakona je izviral sin Krištof Andrej Jelovšek, tudi slikar. O Jelovškovi učni dobi ni nič gotovo znanega, je pa izhajal iz dobre slikarske šole. Prve slikarske izkušnje je verjetno dobil pri Janezu Mihaelu Reinwaldtu, ki mu je bil tudi poročna priča. Kasneje se je verjetno šolal pri Giuliu Quagliu, s katerim se je morda seznanil v letih 17211723, ko je Quaglio slikal v stolnici in Semeniški knjižnici v Ljubljani. Da se je šolal pri Quagliu se domneva na podlagi podobnosti fresk obeh avtorjev, saj so npr. več kot 150 let Quagliu pomotoma pripisovali Jelovškove freske v cerkvi sv. Petra v LjubljaniV tem obdobju je verjetno dvakrat potoval v Italijo (en), drugič morda v letih 1726 in 1727. Leta 1730 je postal ljubljanski meščan, leta 1740 je v Rožni dolini v Ljubljani kupil hišo. Po ženini smrti se je leta 1749 vnovič poročil z vdovo podobarja Jakoba Gabra – z Marijo Ano. Spomladi 1764 ga je med delom pri diskalceatih zadela kap. Oporoko je napravil 3. maja tega leta. Umrl je 31. maja 1764, dva dni kasneje so ga pokopali na pokopališču pri frančiškanih v Ljubljani (današnji Vodnikov trg). 

Jelovšek je eden pomembnejših baročnih slovenskih freskantov in utemeljitelj ljubljanskega baročnega slikarstva. Izoblikoval je svojo regionalno različico iluzionističnega slikarstva. Prevzemal je slogovne elemente italijanskih manieristov, pa tudi prvine srednjeevropskega baroka. Večina del je nastala za potrebe cerkva v Ljubljani, na Gorenjskem, Dolenjskem in v Vipavski dolini, njegova dela pa najdemo tudi na Štajerskem (Sladka Gora) in Hrvaškem (en) (Samobor). Največji naročnik je bila dežela Kranjska. Leta 1725 je naslikal freske v gradu Zalog pri Moravčah, nekaj kasneje je poslikal kapelico sv. Janeza Nepomuka v gradu Tuštanj. Leta 1730 je slikal oltar cerkve sv. Jožefa na Žalah v Kamniku, za katerega je značilen preplet fresk, oltarne plastike in arhitekture, ki ustvarjajo vtis poglobljenega prezbiterija. Med letoma 1731 do 1734 so nastale freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, leta 1734 je poslikal kapelo v Codelijevi graščini in naslikal freske pri Vitezu v Ljubljani. Naslednje leto so nastale freske na Žalostni gori pri Mokronogu.

V letih 1734 in 1735 je po naročilu kamniškega župnika Maksimiljana Leopolda Raspa poslikal prezbiterij v cerkvi Marijinega Brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku. Strop prezbiterija prekrivajo upodobitve treh skrivnosti rožnega venca, personifikacije in Marijini simboli. Osrednji motiv je upodobitev Marijinega kronanja (15. skrivnost rožnega venca), okrog nje pa so razporejene ostale upodobitve, umeščene na način, da se stopnjujejo od roba proti osrednji upodobitvi. V lunetah pod obokom so upodobljeni štirje evangelisti in štirje cerkveni očetje. Verjetno je Jelovšek naredil tudi glavni oltar, ki je bil prvotno narisan na steno, pred njim pa je stala oltarna menza (en) s kipi. Na njegov obstoj kaže ostanek baldahin z Marijinim monogramom na skrajnem vzhodnem delu oboka nad oltarjem. Cerkev je namreč leta 1788 prizadel požar, ki je uničil cerkveno streho, zvonik in veliki oltar, poškodovane pa so bile tudi stropne freske. Zato jih je Franz Kurz von Goldenstein sredi 19. stoletja očistil in nekatere tudi popravil. Leta 1908 je freske restavriral še Matija Koželj, in sicer tako, da je posamezne prizore preslikal, celotno slikarijo pa odel v rjavkast odtenek.

Leta 1736 je Jelovšek na zunanjščino cerkve Marijine in Jožefove zaroke na kamniških Žalah naslikal upodobitev sv. Krištofa. Tega leta je poslikal še župinjsko cerkev v LescahLeta 1737 je poslikal glavni oltar cerkve sv. Jurija v Nevljah in izdelal fresko ob vhodu v samostan v Kostanjevici na Krki. Med letoma 1739 in 1742 je naslikal freske v kapeli diskalceatske cerkve bosonogih avguštincev v Ljubljani in izdelal oltarno arhitekturo v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, ki se nista ohranili. Leta 1745 je naslikal freske na gradu Jablje, naslednje leto je nastala freska sv. Antona v cerkvi sv. Rozalije pri Šentjuriju. V letu 1748 je poslikal cerkev v Skaručni, v freske pa umestil tudi svoj avtoportret. Tega leta so nastale še freske v župnijski cerkvi v Šenčurju pri Kranju. V Komendi je leta 1752 na pročelje beneficijatske hiše naslikal tri freske: Kristus izroča sv. Petru ključe, sv. Florjan in Marija z Detetom. Leta 1753 je naredil freske v cerkvi na Sladki Gori na Štajerskem. V tem obdobju so nastale tudi poslikave škofijskega dvorca v Goričanah, kapele sv. Peregrina in cerkve Matere Božje na Brdu. Jelovškove so najbrž tudi freske v kapelici Žalostne Matere Božje ob poti z Brda proti Lukovici iz leta 1755. Freske v Nazarjih se niso ohranile. Med letoma 1759 in 1761 je napravil oltar in freske v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, katerim je dodal avtoportret. Leta 1763 je po naročilu frančiškanov naslikal pročelje, poslikal notranjost in naredil božji grob v loretski kapeli Marijinega oznanjenja. Obstaja še precej fresk, ki slogovno ustrezajo Jelovškovim delom in so nastale v obdobju njegovega ustvarjanja, vendar avtorstvo ni potrjeno.

Jelovšek ni bil le freskant in izdelovalcev oltarnih podob, ampak je slikal tudi oljne slike, risal osnutke oltarjev ter izdeloval podobice in bratovščinske diplome. Med oljnimi slikami je najbolj znana slovenska Marija, ki jo je leta 1734 izdelal za cerkev sv. Petra v Ljubljani. Že pred tem je leta 1724 po naročilu župnika Franca Mihaela Paglavca naslikal dve oljni sliki za oltar cerkve sv. Miklavža na Gori. Oljne slike so bile tudi njegovo zadnje delo, saj ga je med slikanjem le-teh za diskalceatsko obednico zadela kap. Med plastičnimi deli velja omeniti glavni oltar v cerkvi sv. Petra v Komendi iz leta 1758, za katerega je narisal načrt, izdelal pa ga je Janez Gabrič. Med potresom 1895 je bil oltar močno poškodovan, zato je komendski župnik Viktorijan Demšar pri Jožetu Plečniku naročil nov tabrnakelj. Danes se Plečnikov tabernakelj nahaja v stranski kapeli, v glavnem oltarju pa je rekonstrukcija Jelovškovega. Po Jelovškovih načrtih je bila leta 1760 narejena tudi prižnica. Med podobicami velja omeniti upodobitev sv. Urbana, nastalo za cerkev v Komendi, in podobico bratovščine Srca Marijinega v Mekinjah, obe nastali v 50-ih letih 18. stoletja.

Vnos: MS


Nazaj Naprej