A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Rudolf Maister (vir: Wikipedija)

Galerija slik
Viri in literatura

Boj za Maribor 1918 - 1919: Spominski zbornik ob sedemdesetletnici bojev za Maribor in severno mejo na slovenskem Štajerskem, Maribor, 1988.

Capuder, France: Znameniti možje iz kamniškega okraja, v Na bregovih Bistrice, Kamnik, 1938, 125.

Dolar, Anton: Kaj nam je pomenil general Maister kot vojak. Kronika slovenskih mest, l. 1, št. 4, 262 - 264.

Enciklopedija Slovenije, zv. 6, Ljubljana, 1992.

Filipčič, Rok: Domoljub, vojak in pesnik Rudolf Maister, Slovenska vojska, [l. 23], št. 3 (mar. 2015), str. [52].

General Maister: zbornik referatov s simpozija, Maribor, 2001.

Hartman, Bruno: Rudolf Maister, general in pesnik, Ljubljana, 1998.

Hieng, Primož: Naš največji general bi praznoval 140 let, Slovenske novice, 29. 3. 2014, 10.

Majcenovič, Janez: Tri zgodbe z Rudolfom Maistrom, v Zbornik ob 60-letnici Gimnazije in 30-letnici ekonomskega izobraževanja na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik, Kamnik, 2010, 51-59.

Jerin, Anja: Kamnik in Kamničani: življenje in delo pomembnih Kamničanov in njihov vpliv na razvoj mesta od 19. stoletja naprej (diplomska naloga), Kamnik, 2007, 97-107.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Torkar, Zora: Kamnik skozi Maistrove oči,  v  Kamniški zbornik (2014), letnik 22, 143-149.

Slovenski biografski leksikon 1925 - 1991, elektronska izdaja, SAZU, 2009.

Slovenski veliki leksikon, H-O, Ljubljana, 2004.

Poglejte še

Gorenjci (na gorenjci.si)

Paladin, Jasna: Maistov spomenik - Štiri desetletja Rudolfa Maistra v bronu, v Gorenjski glas, priloga Kamniški glas, 2010, 26.3.2010, str. 7 

Wikipedija (sl), (en), (de), (fr), (nl), (sh), (sr), (sv)

Natisni

Rudolf Maister - Vojanov

častni občan/meščan, general, pesnik, vojak, vojaški poveljnik.

* 29. 3. 1874, Kamnik
26. 7. 1934, Unec


Območje delovanja: Celovec, Gradec, Maribor.


Rodil se je v Kamniku kot najmlajši od treh otrok očetu Francu in materi Frančiški roj. Tomšič. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in nato v Kranju, kjer je leta 1890 zaključil tudi nižjo gimnazijo. Po očetovi smrti leta 1887, je za njega skrbel stric Lovrenc, ki ga je navduševal za vojaški poklic. Leta 1894 je Maister zaključil šolanje v domobranski kadetnici na Dunaju in bil poslan v domobranski polk v Ljubljani

Oktobra 1894 je bil prestavljen v pehotni polk v Celovec, kjer je novembra 1895 dosegel čin poročnika. Med drugim se je šolal na strelski šoli v Brucku na Leithi (de) (1903) in na častniški šoli v Gradcu (1907).  V tem obdobju je na vojaških vajah spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Novembra 1908 so Maistra, po demonstracijah v Ljubljani, kazensko premestili v Przemyšl (en) v Galiciji (danes Poljska), kjer je leta 1910 napredoval v stotnika in poveljnika 7. bojne črte ter leta 1912 postal poveljnik podčastniške šole. V tem obdobju je na vojaških vajah hudo zbolel za prehladom in vnetjem rebrne mrene. Do konca aprila 1913 je bil na šestmesečnem bolniškem dopustu. Pljuča si je zdravil v Dalmaciji, v egiptovskem zdravilišču Heluan (de) pri Kairu.  Po izteku dopusta je bil premeščen v črno vojsko (Landwehr (de)), kjer je novembra 1913 postal poveljnik izpostave v Celju

Decembra 1914, že med prvo svetovno vojno, je postal referent pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru, kjer je deloval kot skladiščni častnik. Junija 1916 je v Mariboru postal začasni poveljnik okrožnega poveljstva črne vojske. Zaradi ovadb nemških nacionalistov je bil marca 1917 premeščen v Gradec, kjer je napredoval v majorja, julija 1917 pa je bil imenovan za stalnega  poveljnika črne vojske št. 26 v Mariboru, kar je ostal do razpada habsburške monarhije. Ko je septembra 1918 postalo jasno, da je habsburška monarhija pred razpadom, so slovenski intelektualci in politiki v mariborskem Narodnem domu ustanovili Narodni svet za Štajersko. Narodni svet je za zavarovanje slovenskih narodnih interesov ustanovil narodne straže v Mariboru ter v ljutomerskem in radgonskem okraju. Konec oktobra se je položaj v Mariboru zaradi prepletanja nacionalnih interesov nastajajočih Nemške Avstrije in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov zelo zapletal. Težavno situacijo je dne 1. novembra 1918 presekal Rudolf Maister, ki je Maribor in Spodnjo Štajersko razglasil za "jugoslovansko ozemlje" in do večera istega dne prevzel nadzor na vsemi vojaškimi objekti v mestu. Narodni svet za Štajersko je Maistra isti dan imenoval za generala in vrhovnega poveljnika vojske na Spodnjem Štajerskem, s čimer je močno okrepil njegovo avtoriteto v očeh vojske in civilnega prebivalstva. V Mariboru, katerega nemški mestni svet se je odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, je imel Maister na voljo le malo slovenskih vojakov in častnikov. V svoje čete je vabil slovenske vojake, nemške pa odslavljal. Pod pritiskom velikega števila s front vračajočega se vojaštva, ki je potovalo skozi Maribor, je razglasil mobilizacijo na območju Štajerskega obmejnega poveljstva, kateremu je poveljeval. Čeprav narodna vlada v Ljubljani njegove iniciative ni podpirala, je novembra na svojem območju ustvaril slovensko vojsko z okrog 4000 vojaki in 200 častniki. Dne 23. 11. 1918 je s svojo vojsko razorožil mariborsko nemško zeleno gardo (Schutzwehr (de)), ki jo je v začetku novembra ustanovil nemški mestni svet in jo razpustil, s čimer je dokončno prevzel vojaški nadzor nad Mariborom. V spomin na ta dogodek Slovenci 23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra, ki je bil razglašen tudi za državni praznik.

Zasedel je slovensko narodnostno obmejno območje na Štajerskem, po katerem je kasneje, ob podpisu mirovne pogodbe skoraj v celoti potekala meja med Avstrijo in Kraljevino SHS. Dne 27.11.1918 je sklenil sporazum o razmejitvi med svojo in avstrijsko vojsko na Štajerskem in Koroškem, s čimer so bili vzpostavljene  izhodišča za napredovanje na Koroškem, a mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja. V slabo zasnovani slovenski ofenzivi na Koroško konec aprila in v začetku maja 1919 je bilo Maistru naloženo, naj pripravi obrambno črto. Med ofenzivo jugoslovanske vojske konec maja 1919 je Maister uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov, Labotskega. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva. Njegova oblast je obsegala cono A plebiscitnega območja. Maister je bil izvoljen za častnega predsednika Narodnega sveta za Koroško. Z različnimi akcijami se je trudil pridobiti prebivalstvo, da bi na plebiscitu glasovalo za priključitev h Kraljevini SHS. Septembra 1919 se je moral po sklepu plebiscitne komisije umakniti s Koroške. Imenovan je bil poveljnika Maribora, v letih 1921-1923 je bil predsednik komisije za razmejitev z Italijo. Leta 1923 je bil v nejasnih okoliščinah upokojen kot divizijski general, odlikovan z redom belega orla z meči (sh).

Maister je že zelo zgodaj pesnil. Bil je zunanji član ljubljanske dijaške Zadruge, pesmi je objavljal v Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Leta 1904 je izdal pesniško zbirko Poezije. Leta 1929 je izšla druga pesniška zbirka Kitica mojih. Bil je ljubiteljski slikar, uredil si je tudi bogato knjižnico, ki jo danes hrani Univerzitetna knjižnica Maribor. Občina Kamnik je generala Maistra 15. 4. 1924 imenovala za častnega občana. Na Maistrovo rojstno hišo, danes naslov Šutna 23, je bila 4.9.1938 vzidana spominska plošča (v sodelovanju z Josipom Nikolajem Sadnikarjem jo je oblikoval Jože Plečnik), ki so jo po vdoru Nemcev (1941) sneli, jo dali v hrambo Sadnikarjevim. Leta 1969 so jo po zaslugi Maistrovega borca in častnega občana Občine Kamnik, Franca Leskoška Luke, ki ga je k temu spodbudil Maistrov borec, major Stane Peček, ponovno namestili nazaj. Od leta 1970 dalje se po Rudolfu Maistru imenuje kamniška gimnazija, ki se je kasneje razvila v šolski center z več srednješolskimi programi in se danes imenuje Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra. 25. oktobra 1970 je bil na Trgu talcev v njegov spomin postavljen Maistrov spomenik, delo akademskega kiparja Antona Sigulina. Spomenik je odkril nekdanji partizanski poveljnik Franc Leskošek Luka. 29. marca, na dan Maistrovega rojstva, Kamničani od leta 1997 praznujemo občinski praznik. V avli Občine Kamnik je bila istega leta postavljena spominska plošča o razglasitvi 29. marca za občinski praznik. 29.3.2001 so obnovljeni železni most v podaljšku Maistrove ulice ob sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice poimenovali Maistrov most. V Kamniku je bila 25.9.2003 ustanovljena podružnica Društva generala Maistra Slovenije.

Tako kot v Kamniku so po Rudolfu Maistru  poimenovali  ulico v Mariboru, na Ptuju, v Slovenski Bistrici, v Lenartu v Slovenskih goricah, v Šentilju v Slovenskih goricah, v Poljčanah, v Mengšu, v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu,  v Kranju pa trg. Rojstna hiša Rudolfa Maistra je od leta 2013 dislocirana enota Medobčinskega muzeja Kamnik. V pritličju so urejeni prostori, kjer si obiskovalci lahko ob strokovnem vodstvu kustosa ogledajo multimedijsko predstavitev življenja in dela Rudolfa Maistra.

Vnos: AK


Nazaj Naprej