A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Jan Lego (vir: dlib.si)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenijezv. 6, Ljubljana, 1992.

Jan Lego. V: Učiteljski tovariš, l. 43. št. 26 (10.09.1903) (na dlib.si)

Jan Lego. V: Zvonček, l. 7. št. 10 (01.10.1906) (na dlib.si).

Ogorek, Ladislav: Jan Lego : ob njegovi sedemdesetletnici. V: Zvonček, l. 4. št. 9 (01.9.1903) (na dlib.si)

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, A-L, Ljubljana, 2008.

Slovenska biografija

Torkar, Zora: Kamniški Čehi in Jan Lego. V: Kamniški zbornik 2000, str. 45-54.

Poglejte še

Jan Lego (na dlib.si)

Natisni

Jan Václav Lego

častni občan/meščan, narodni buditelj, pevec, publicist, uradnik, zborovodja.

* 14. 9. 1833, Lhota pod Radčem, Češka*
17. 9. 1906, Praga


Območje delovanja: Dunaj, Kamnik, Ljubljana, Praga, Trst.


Rodil se je leta 1833* v Lhoti pod Radčem na Češkem kot prvorojenec učitelja Antona Lega. Osnovnošolsko izobrazbo si je pridobil na ljudski šoli v Strašicah (en), med letoma 1845 in 1851 je obiskoval gimnazijo v Plznu (en). Po končanem šolanju se je zaposlil kot pomožni uradnik (knjigovodja oglarskega oddelka) v plavžu v Zbirohu (en). Po nasvetu rojaka Antona Nedveda je leta 1857 zaprosil za službo pri deželni vladi na Kranjskem in dobil mesto uradnika pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. Ob prihodu v Kamnik 1. novembra tega leta je ugotovil, da je bilo to službeno mesto že zasedeno in se je moral zadovoljiti s slabo plačanim delom pri sodnem oddelku. V Kamniku med uradniki, prepričanimi da ne potrebujejo tujcev, ni doživel lepega sprejema. Kljub vsemu si je pridobil nekaj prijateljev, med njimi Mateja Močnika, učitelja na kamniški dekliški šoli in kasneje urednika Učiteljskega tovariša. Z Močnikovo pomočjo se je naučil slovenščine. Ob popisu 1857 je bil Lego v komisiji, ki je popisovala prebivalstvo Tuhinjske doline in Motnika.

Leta 1858 je dobil službo v Ljubljani v pisarni deželnega namestnika Chorinskega. Vstopil je v filharmonično družbo, kjer je spodbujal zanimanje za slovensko pesem in petje. Spodbudil je nastanek gibanja, ki je kasneje pripeljalo do ustanovitve Glasbene matice. Leta 1860 je bil premeščen v Trst, kjer je dobil službo pri mornarici. Pridružil se je slovenskemu izobraženskemu krogu in veliko sodeloval s Franom Levstikom in Francetom Cegnarjem. Bil je med ustanovitelji tržaške čitalnice, ukvarjal se je tudi s poučevanjem češčineUstanovil je slovensko pevsko društvo in postal njegov prvi zborovodja. Kot zborovodja je prirejal koncerte in tudi sam nastopal kot solist.

Leta 1862 se je preselil na Dunaj in bil dodeljen ministrstvu za pomorstvo. V tem obdobju je obiskoval predavanja češčine in slovenščine na Univerzi na Dunaju. Zaradi slabega zdravja se je leta 1869 začasno upokojil. Leta 1872 je sprejel službo pri pomorskem arzenalu v Pulju, vendar se zaradi bolehnosti hitro vnovič upokojil. Nastanil se je na Bledu in se na Levstikovo pobudo zaposlil pri deželnem odboru v Ljubljani. Leta 1874 se je vrnil na Češko in naslednje leto v Pragi dobil službo kustosa bakrorezov in muzikalij češkega muzeja. Na njegov nasvet je društvo Sokol ustanovilo odbor, ki naj bi prevzel skrb za označevanje poti po slovenskih gorah kot protiutež nemškemu planinskemu društvu. Iz tega odbora je nastalo Slovensko planinsko društvo. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi njegove češke podružnice in skušal spodbuditi zanimanje Čehov za slovenske gore. Ves čas si je prizadeval za poglobitev češko-slovenskih stikov, pisal o Slovencih v čeških časopisih in o razmerah na Češkem v slovenskih. Organiziral je izlete (npr. Slovencev v Prago, Čehov v Postojnsko jamo). Ves čas je sodeloval s slovenskimi izobraženci, politiki, pisateljiVeliko skrb je posvečal slovenskih študentom v Pragi, ki so se na njegovem domu redno srečevali ter jim pošiljal češke knjige in slovarje. Nekaterim šolam na Kranjskem, mdr. ljudski šoli v Kamniku je podaril rudninske zbirke. Z njegovim denarjem je Učiteljska zveza začela izdajati Mladinsko knjižico, na njegovo pobudo je pričel izhajati Zvonček. Prizadeval si je tudi za oblikovanje slovenskega "salonskega" jezika in ustanavljanje čitalnic po Koroškem. Bil je med prvimi, ki so Slovencem prinesel Češki koncept društvenega in družbenega delovanja. Bil je častni član Slovenske matice in častni meščan Ljubljane in Kamnika. Umrl je leta 1906 v Pragi.

Vnos: MS

 

* Drugi viri navajajo kot letnico rojstva 1832.


Nazaj Naprej