A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Josip Močnik (vir: 1893-1993: Zbornik planinskega društva Kamnik, Kamnik, 1993).

Galerija slik
Viri in literatura

1893-1993: Zbornik planinskega društva Kamnik, Kamnik, 1993.

Baloh, Stanka: Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju, Kamnik, 2006.

Iz Kamnika. V: Slovenec:političen list za slovenski narod, leto 26, št. 86 (18.4.1898), str. 2 (na dlib.si)

Letno poročilo čveterorazredne deške in obrtno-nadaljevalne šole, 1886/1887 (na dlib.si)

Stingl, Renata: Neformalno izobraževanje odraslih v Narodnih čitalnicah v Kranju in Kamniku v letih 1863-1914: diplomsko delo. (na pedagogika-andragogika.com)

Poglejte še

120 letnica PD Kamnik, kratek film (na planinska-zveza.si)

Natisni

Josip Močnik

farmacevt, lekarnar, župan.

* 14. 3. 1846, Slom pri Ponikivah
11. 12. 1913, Kamnik


Območje delovanja: Kamnik.


Rodil se je leta 1846 na Slomu pri Ponikvah. Bil je sorodnik škofa Antona Martina Slomška, ki ga je verjetno usmeril v študij farmacije v Gradcu. V Kamnik je prišel leta 1876 in se poročil z domačinko Julijo Debevc. Imela sta sedem otrok, od katerih so trije umrli že v otroštvu. Leta 1898 mu je umrla tudi žena, stara le 37 let. Sin Milan se je poročil s sestro dr. Milana Orožna in bil farmacevt na Ptuju. Poročeni sta bili tudi dve hčeri - Josipina z dr. Orožnom ter Anica z dr. Rihardom Karbo, lekarnarjem v Kamniku in med letoma 1921 in 1927 kamniškim županom. Njegov vnuk je bil farmacevt Dušan Karba. Hči Minka je ostala samska. Prvo hišo je kupil na dražbi leta 1885 (Novi trg stara št. 7), naslednje leto se je za stalno preselil na Šutno 7, kjer je bila že tedaj lekarna. Po smrti Maksimilijana Samca je leta 1890 hišo na Šutni in lekarno tudi kupil. 

Bil je liberalno usmerjen in dejaven na številnih področjih društvenega življenja. V šolskem letu 1886/87 je bil izvoljen v krajevni šolski svet. V letih 1890-1897 in 1901-1905 je bil kamniški župan. Kmalu po nastopu službe je Kamnik doživel katastrofalno poplavo, ki je odnesla most preko Kamniške Bistrice. Za gradnjo novega t.i. Železnega mostu je zagotovil denarna sredstva in poskrbel za njegovo izgradnjo. Most je bil porušen leta 1999, na njegovem mestu pa zgrajen Maistrov most. V času njegovega županovanja je izšla prva slovenska zgodovinska knjiga o Kamniku z naslovom Kamnik: zgodovinsko zemljepisni oris (1894) Ljudevita Stiasnya. Vrsto let je bil predsednik kamniške čitalnice, 15. marca 1903 je postal tudi njen častni član. Bil je pobudnik ustanovitve in prvi predsednik (1893-1900) kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Ustanovitveni sestanek društva je z lastnoročno napisano okrožnico sklical 19. julija 1893 v gostilni Kenda v Kamniku. Bil je tudi častni član Prvega slovenskega pevskega društva Lira in kamniške godbe. Umrl je leta 1913 in bil pokopan na kamniških Žalah.

Vnos: MS


Nazaj Naprej