Rodil se je leta 1780 v Kamniku na Šutni stara št. 47. Njegov oče Jakob Pohlin, po poklicu kovač, je bil sorodnik Marka Pohlina. Leta 1793 se je vpisal na Ljubljanski licej in ga nekaj časa obiskoval skupaj z Jernejem Kopitarjem. Maturiral je leta 1799, potem ko se mu je šolanje zaradi ponavljanja 2. razreda zavleklo za eno leto. Na Dunaju je najprej študiral filozofijo (1799-1801), nato bogoslovje (1801-1805). Dne, 22. avgusta 1805 je bil posvečen v duhovnika. Ves čas je služboval v župniji sv. Jakoba v Ljubljani, najprej kot duhovni pomočnik (1805-1810), od septembra 1810 pa kot župnik. Bil je član ljubljanske Kazine in Kmetijske družbe za Kranjsko ter kurator (1820-1822) in podpredsednik (1823-1850) Kranjske hranilnice. Bil je prvi direktor Ljubljanskega dobrodelnega društva in nadzornik otroškega zavetišča v Rožni dolini. Umrl je leta 1850 za tifusom, ki se ga je nalezel v vojaški bolnišnici.

Kot duhovnik je veljal za velikega človekoljuba in odličnega nemškega cerkvenega govornika. V času Ilirskih provinc sta ga dva avstrijska vohuna označili za frankofila in člana prostozidarske lože, vendar ga kasneje zaradi tega niso preganjali. V slovensko narodno preporodno gibanje se ni vključil, prav tako ni bil naročnik Kmetijskih in rokodelskih novic. V njegovi župniji sta med letoma 1829 in 1835 živela upokojeni župnik Jožef Prešeren in njegov pranečak France, ki je od šentjakobske župnije dobil dve dobri nravstveni spričevali, ki ju je moral priložiti prošnji za samostojno advokaturo.

Vnos: MS