A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Galerija slik
Viri in literatura

Cankar, Izidor: Potočnikove risbe. V: Zbornik za umetnostno zgodovino, leto 4, št. 4, str. 165-175 (na dlib.si)

Enciklopedija Slovenije, zv. 9, Ljubljana, 1995.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2008.

Slovenska biografija

Stele, France: Politični okraj Kamnik, Ljubljana, 1929 (na dlib.si)

Poglejte še

Wikipedia (sl)

Natisni

Janez Potočnik (Pototschnig, Potozhnig)

slikar.

* 15. 6. 1749, Kropa
9. 2. 1834, Ljubljana





Rodil se je leta 1749 v Kropi kot najstarejši sin iz drugega zakona fužinarja in kasneje rudarskega podsodnika Gregorja Potočnika in Marijane, roj. Toman iz Kamne gorice. Od rojstva je bil gluhonem, vendar je imel osnovno izobrazbo. Kje se je šolal ni znano, verjetno si je pridobil slikarsko izobrazbo v kaki domači delavnici. Delal je do visoke starosti. Umrl je leta 1834 v Ljubljani, star 84 let.

Skupaj z Leopoldom Layerjem in Andrejem Janezom Herrleinom velja za najpomembnejšega slikarja na prehodu iz 18. v 19. stoletje in nadaljevalca tradicije baročnega slikarstva na Slovenskem. V kasnejših delih je viden tudi vpliv klasicističnega slikarstva. Zaradi nepopolne izobrazbe, ki je bila posledica telesne okvare, je kvaliteta slik različna. Posvečal se je predvsem cerkvenem slikarstvu ter za cerkve v Ljubljani in okolici, na Gorenjskem in Dolenjskem ustvaril številne oltarne podobe. Slikal je tudi freskeNajbolj se je uveljavil v portretnem slikarstvu (olje, pastel) in naslikal vrsto portretov ljubljanskih meščanov, mdr. barona Michelangela Zoisa in svojega brata Jožefa Potočnika, pravnika in ljubljanskega župana. Velja za začetnika slovenskega meščanskega portreta.

Pomembno sled je pustil tudi na Kamniškem. Na strop spodnje kapele na Malem gradu je leta 1771 naslikal Legendo sv. Eligija (en). Leta 1772 je izdelal naslikane oltarje v cerkvi sv. Ahaca v Kališu pri Kamniku. Za cerkev v Kališču je izdelal tudi bandersko sliko s sv. Ahacijem na eni in Jezusom z lopato v vrtu na drugi strani. V cerkvi sv. Ane v Tunjicah je naslikal tri stranske oltarje: severnega večjega z glavno sliko sv. Katarine, južnega večjega z glavno sliko sv. Lukeža ter severnega manjšega. Oba večja oltarja nosita njegov podpis in letnico 1775. Freske je ob koncu 80-ih in začetku 90-ih let 19. stoletja restavriral in delno preslikal Matija Koželj in s tem cerkev močno oškodoval. Leta 1884 je Potočnik naslikal stranska oltarja v cerkvi sv. Miklavža na Gori. Med njegova dela sodita tudi slika Angel varuh, ki visi v župnišču v Šmartnem v Tuhinju in glavna oltarna slika sv. Lenarta v ZakaluV cerkvi sv. Urha na Vranji peči visi križev pot s podpisom J: POTOTSCHNIG, 1830, prinesen iz Kamnika. Med domnevnimi deli Stele (1929) navaja sliko Marija čistega spočetja, ki je bila v lasti Kamničana Joška Steleta ter križev pot v cerkvi Sv. Primoža in Felicijana s konca 18. stoletja.

Vnos: MS


Nazaj Naprej