Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Anton Koder (vir: dlib.si)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, knj. 5, 1991.

Lah, Adrijan: Mali pregled lahke književnosti, Ljubljana, 1997.

Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon, A-L, Ljubljana, 2008.

Slovenska biografija

Žebovec, Marjeta: Slovenski književniki: rojeni do leta 1869, Ljubljana, 2010.

Poglejte še

Wikipedia (sl)

Natisni

Anton Koder - Liberius

pesnik, pisatelj, publicist.

* 21. 5. 1851, Radomlje
21. 2. 1918, Ljubljana





Rodil se je leta 1851 v Radomljah. Pri starosti pet let se je s starši preselil v Poženik. Šolal se je najprej pri frančiškanih v Kamniku, nato na gimnaziji v Ljubljani. Bil je sošolec Ivana Tavčarja in Frana Detele. Po končani gimnaziji in odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot poštni uradnik. Deloval je v več krajih Avstro-ogrske: Ljubljani, Alu, Innsbrucku, Trentu in Bregenzu. V Bregenzu je napredoval do mesta ravnatelja pošte. Upokojil se je leta 1909 in se preselil v Ljubljano. Bil je član Slovenske matice in med letoma 1909 in 1914 njen blagajnik. Po upokojitvi je nekaj časa potoval po Nemčiji, Švici, Italiji, Franciji in Angliji. Umrl je leta 1918 v Ljubljani.

Pesmi je začel pisati leta 1869 kot dijak in jih pisal do leta 1909. Objavljal jih je v več časopisih mdr. v Domovini, Zori in Kresu. Pri Zori je bil eden od osrednjih pesnikov. Napisal je več kmečkih in zgodovinskih povesti, katere je objavljal zlasti v Kresu in Ljubljanskem zvonu. Več krajših proznih del je ostalo neobjavljenih. Leta 1877 je izdal roman Marjetica (nekateri avtorji trdijo, da gre za povest; sam ga je označeval za idilo, čeprav ima zgodba tragičen konec), ki je bil ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja na Slovenskem zelo priljubljena (izšel je v 4. ponatisih). Zgodba je predhodnica Tavčarjeve Cvetje v jeseni, saj je usoda Srakarjeve Marjetice podobna usodi Presečnikove Mete. Med proznimi deli velja omeniti še: roman Zvezdana iz leta 1882, povest V gorskem zakotju in zgodovinski roman Luteranci iz leta 1883 ter zgodovinski roman o hrvaško-slovenskem kmečkem uporu Kmetski triumvirat iz leta 1884. Zaradi robatosti v prikazovanju kmečkih značajev se je iz njegovega pisanja (t.i. kodrovščine) norčeval Janez Mencinger, ki je oponašal njegov slog v satirični povesti Cmokavzar in Ušperna (1883).

Veliko se je ukvarjal tudi s časnikarstvom. Razpravljal je o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih, potrebah slovenskega naroda in šolstvu. V Slovenskem narodu je med letoma 1880 in 1889 pod psevdonimom Liberius ali s kraticama L. in L-s objavil preko 200 člankov, večinoma uvodnikov. V skoraj istem obdobju (1883-1891) je v Slovencu objavil preko 130 besedil, med njimi 30 kritičnih pisem in 45 nedeljskih misli.

Vnos: MS


Nazaj Naprej