A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Dr. Milan Trbižan (vir: ntf.uni-lj.si)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 13, Ljubljana, 1999.

Ob 50-letnici prve mature na gimnaziji v Kamniku: 1953-2003, Kamnik, 2003.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M - Ž, Ljubljana, 2008.

Osmrtnice/oglasi/RTV V: Delo, leto 57, št. 168, str. 23.

Umrl je dr. Milan Trbižan (na rtvslo.si).

Umrl je prof. Milan Trbižan (na ntf.uni-lj.si).

Natisni

Milan Trbižan

doktor znanosti, metalurg, univerzitetni profesor, urednik.

* 6. 7. 1935, Ljubljana
20. 7. 2015,





Rodil se je leta 1935 v Ljubljani. Gimnazijo je končal leta 1953 v Kamniku kot član prve generacije kamniških maturantov. Razrednik je bil Cene Matičič, med sošolci pa so bili glasbenik Hubert Bergant, kipar Lojze Čampa, umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek, športnik Mitja Rebol, publicist Stanko Šimenc in Slavica Trbižan Navinšek. Bil je poročen in imel z ženo Marijo dva otroka.

Študiral je na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter leta 1960 diplomiral. Zaposlil se je v tovarni Titan v Kamniku kot vodja tehnologije. Po štirih letih dela v industriji je leta 1964 sprejel mesto asistenta za livarstvo na Katedri za železarstvo. Doktoriral je leta 1973 na Montanistični univerzi v Loebnu (en) (Montanuniversität Leoben [de]) z disertacijo Temperaturwechselverhalten von Grauguss mit Versuch des Nachweises einer Beziehung zur Haltbarkeit von Stahlwerkskokillen. Leta 1976 je bil izvoljen za docenta, leta 1986 za izrednega ter leta 1992 za rednega profesorja na Katedri za livarstvo. Bil je tudi predstojnik katedre. Leta 2011 mu je bil podeljen naziv zaslužnega profesorja. Umrl je leta 2015 in bil pokopan na kamniških Žalah.

Raziskoval je področje livarskih tehnologij in stanje talin, ukvarjal se je tudi z modeliranjem livarskih procesov ter identifikacijo in vzroki livarskih napak. Takoj po zaposlitvi na ljubljanski univerzi je s podjetjem Termit Moravče začel sodelovati pri razvoju oplaščenih peskov za postopek Croning (en) izdelave ulitkov. Postopek omogoča bistveno bolj gladke površine in natančnejše mere ulitkov in se je uveljavil tako v Sloveniji kot tujini. Proizvodnja je stekla leta 1973 v Moravčah in se razvila v največjo oplaščevalnico kremenovega peska s fenolno smolo v Evropi.

Aktiven je bil v Društvu livarjev Slovenije, v katerem je bil sprva tajnik (1965-1992), nato predsednik društva (1992-2005). Med letoma 1983 in 2005 je urejal strokovno glasilo Livarski vestnik. S predavanji je sodeloval na mednarodnih in svetovnih kongresih, mdr. v Melbournu, Osaki, Kairu, Moskvi in Sao Paulu ter gostoval v številnih evropskih mestih. Njegova bibliografija obsega blizu 300 del. Objavil je vrsto strokovnih člankov, razprav in prispevkov na konferenci, nekaj besedil je izšlo tudi v zbornikih. Napisal je nekaj knjig in katalogov ulitkov. Za študente je pripravil več zbirk učnega gradiva in bil mentor več diplomskih del in doktorske disertacije.

Vnos: MS


Nazaj Naprej