Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Stanko Šimenc (vir: gorenjci.si)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 13, Ljubljana, 1999.

Kocijan, Gregor: Ob sedemdesetletnici mag. Stanka Šimenca. V: Jezik in slovstvo, leto 2004, št. 5, str. 89-91 (na jezikinslovstvo.com).

Ob 50-letnici prve mature na gimnaziji v Kamniku: 1953-2003, Kamnik, 2003.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M - Ž, Ljubljana, 2008.

Stanko Šimenc (na gorenjci.si).

Stanko Šimenc (na mailman.ijs.si).

Poglejte še

Wikipedia (sl)

Natisni

Stanko Šimenc

jezikoslovec, magister znanosti, prevajalec, publicist, ravnatelj, slovenist, učitelj.

* 11. 5. 1934, Maribor
14. 7. 2008, Jesenice





Rodil se je leta 1934 v Mariboru. Leta 1937 se je družina preselila v Kamnik, kjer je med letoma 1940 in 1945 obiskoval osnovno šolo. Vpisal se je na kamniško gimnazijo in leta 1953 maturiral v prvi generaciji kamniških maturantov. Njihov razrednik je bil večino časa Cene Matičič, med sošolci pa so bili glasbenik Hubert Bergantkipar Lojze Čampa, umetnostni zgodovinar Mirko Juteršekšportnik Mitja Rebol, kovinar Milan Trbižan in Slavica Trbižan Navinšek. Študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomiral iz slovenskega in srbohrvaškega jezika. Leta 1979 je magistriral z nalogo Prenos slovenskih klasičnih literarnih del v filmV letu 1960 se je iz Kamnika preselil v Kranj, kjer si je z ženo Snežno ustvaril družino - imel je dva otroka. Tudi kasneje se je pogosto vračal v Kamnik, saj je tu živela njegova sestra, njegova starša sta pokopana na kamniških Žalah.

Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1960 zaposlil na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju, kjer je bil sprva učitelj, nato pomočnik ravnatelja in nazadnje ravnatelj. Po dvaindvajsetih letih je srednjo tekstilno šolo zapustil in bil med letoma 1982 in 1987 svetovalec za slovenskih jezik in književnost na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Od 1. januarja 1988 do 1. septembra 2000 je bil direktor Prosvetnega delavca in glavni urednik pedagoškega časnika Šolski razgledi. Bil je tudi član več uredniških odborov revij (mdr. SodobnostProstor in čas, Ekran). S septembrom 2000 se je upokojil. Leta 2001 je prejel Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva, in sicer za svoje avtorsko delo na področju učbenikov in učnih pripomočkov. Umrl je leta 2008 na Jesenicah in bil pokopan na pokopališču v Kranju.

Njegova strokovna dejavnost je bila usmerjena v tri področja, tesno povezana s slovenskim jezikom in književnostjo: poučevanje in šolska praksa; film in njegova povezanost s slovenskim leposlovjem; literarnozgodovinske teme, posebej južnoslovanska literatura. Sodeloval je pri izdaji številnih učbenikov slovenščine in beril za osnovne in srednje šole (COBISS beleži okrog 130 tovrstnih del). Izdal je tudi vrsto priročnikov tako za učitelje kot učence oz. dijakeObjavljal je kritične zapise in razprave o slovenski književnosti ter literaturi v južnoslovanskih jezikih. Ukvarjal se je tudi z lektoriranjem in lektoriral številne publikacije (mdr. Vzgoja in izobraževanje), priročnike in zbornike (pet Kranjskih zbornikov). Osrednji del njegovega opusa predstavlja preučevanje slovenskega filma s poudarkom na slovenskem slovstvu. Objavil je vrsto razprav in več knjig o slovenskem filmu in njegovi zgodovini (mdr. Pot v filmski svet (1968), Slovensko slovstvo v filmu (1983), Vrednotenje filma (1994), Panorama slovenskega filma (1996), Na gorenjski zemlji: ob stoletnici slovenskega filma 1905-2005. Pisal je tudi o Karlu Grossmanu, začetniku slovenskega filma in Janku Travnu, prvem slovenskem filmskem zgodovinarju. V avtobiografskem besedilu v zborniku Ob 50-letnici prve mature na gimnaziji v Kamniku je zapisal, da njegova bibliografija obsega preko 400 bibliografskih enot.

Vnos: MS


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik