Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Leopold Tratnik (vir: dlib.si)

Viri in literatura

Leopold Tratnik. V: Slovenec, leto 58, št. 98, str. 3 (na dlib.si).

Leopold Tratnik. V: Tedenske slike, leto 6, št. 19, str. 2 (na dlib.si).

Slovenska biografija

Zgodovinski zbornik, leto 14, št. 59 (na dlib.si).

Poglejte še

Wikipedia (sl)

Natisni

Leopold Tratnik

pasar, podjetnik.

* 7. 11. 1853, Vrhpolje pri Kamniku
29. 4. 1930, Ljubljana





Rodil se je leta 1853 na Vrhpolju pri Kamniku družini kmeta in mlinarja Blaža ter Marije, rojene Mal. Najprej se je šolal za podobarja pri Ignaciju Oblaku v Celju, nato je bil med letoma 1869 in 1873 vajenec pri pasarju Mateju Schreinerju v Ljubljani. Med letoma 1873 in 1876 je bil zaposlen v različnih delavnicah po Avstro-Ogrski in tujini, med drugim v Gradcu, Münchnu, Augsburgu in na Dunaju. Nato se je vrnil v Ljubljano in se vnovič zaposlil v Schreinerjevi delavnici. Po Schreinerjevi smrti leta 1883 je prijavil opravljanje pasarske in srebrarske obrti ter prevzel delavnico pokojnega mojstra. Izučil je tudi svoja brata Filipa in Karla, kateremu je prepustil podružnico podjetja v Mariboru. Leta 1887 se je poročil z Alojzijo, roj. Hafner in imel z njo pet sinov in dve hčeri. Leta 1907 je zaprosil za koncesijo za opravljanje gostilniške dejavnosti, ki ga je nato dobila žena Alojzija kot zakupnica v domači hiši. Leta 1909 je gostilno preuredil v hotel. Kasneje je dobil gostilniško dovoljenje na svoje ime. Leta 1915 je pasarsko obrt odjavil, ponovno jo je prijavil leta 1925 in jo opravljal do konca življenja. Umrl je leta 1930 v Ljubljani.

Sprva je imela njegova pasarska delavnica veliko dela, proti koncu 19. stoletja pa je število naročil upadlo. Največ je izdeloval kovinske izdelke za cerkve, med pomembnejšimi naročniki je bil tudi ljubljanski mestni magistrat. Izdeloval je svečnike, dele oltarjev in druge kovinske neželezne predmete. Po odprtju elektrarne v Ljubljani leta 1898 se je lotil prirejanja plinskih svetilk in lestencev za električno napeljavo. Električne svetilke je tudi izdeloval in zato večkrat plačal kazen, saj je bilo področje elektrotehnike pridržano le ljubljanski elektrarni.

Vnos: MS


Nazaj Naprej