A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Prof. dr. France Bremšak (vir: Kamniški občan, leto 16, št. 7 (julij 1977),  str. 5)

Viri in literatura

Častni član prof. dr. France Bremšak (na msc.fe.uni-lj.si)

Dr. Bremšak France (na sicris.si)

Enciklopedija Slovenijezv. 1, Ljubljana, 1987.

Haložan, Rok: Analiza o stanju avtomatizacije v Sloveniji: diplomsko delo, Maribor, 2009.

Kidričeve nagrade za leto 1990 so prejeli (na mizs.gov.si).

Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje, Laboratorij za avtomatizacijo in informatizacijo procesov (na tvp.si)

Najvišja priznanja. V: Kamniški občan, leto 16, št. 7 (julij 1977), str. 5 (na dlib.si).

Odsek za sisteme in vodenje (na dsc.ijs.si)

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, AL, Ljubljana, 2008.

Prof. dr. France Bremšak (na msc.fe.uni-lj.si)

Strmčnik, Stanislav: Petnajst let odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacije. V: Novice IJS, št. 89 (junij 2001), str. 12-17 (na ijs.si).

Zapisnik 4. rednega občnega zbora Slovenskega društva za simulacijo in modeliranje (na msc.fe.uni-lj.si)

Poglejte še

France Bremšak (na geni.com)

Poročilo od delu za leto 1968 (na arrs.gov.si)

Wikipedia (sl)

Natisni

France Bremšak

doktor znanosti, elektrotehnik, sodelavec OF, univerzitetni profesor.

* 27. 10. 1923, Kamnik
16. 6. 1999, Ljubljana





Rodil se je leta 1923 v Kamniku. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v NOB, po vojni je bil predsednik kamniškega Mestnega ljudskega odbora. Leta 1952 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, v letu 1971 je tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v Švici in ZDA. Na Inštitutu Jožef Stefan je od leta 1950 vodil razvojno in raziskovalno dejavnost oddelka za elektrotehniko. Posvetil se je predvsem razvoju instrumentov in naprav za meritve v jedrski fiziki in za regulacijo jedrskih reaktorjev. Vodil je tudi razvoj analognega računalnika, ki je bil v svetovnem merilu med zgodnejšimi tovrstnimi napravami. Ustanovil je Odsek za analogno tehniko in servomehanizme, ki se je kasneje preoblikoval v Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. V okviru tega odseka je od leta 1983 delovala skupina za avtomatiko, ki je v letu 1986 prerasla v samostojni Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije (danes Odsek za sisteme in vodenje).

Od leta 1963 je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani v okviru novoustanovljene študijske smeri avtomatika predaval teorijo regulacijskih sistemov in računalniške simulacije (en). Leta 1977 je postal redni profesor. Več let je bil predstojnik katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetikoNa fakulteti je ustanovil Laboratorij za analogno-hibridno računanje in avtomatsko regulacije, ki ga je opremil z za tisti čas sodobnim analogno-hibridnim računalnikom (en). Naslednika tega laboratorija sta Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje in Laboratorij za avtonomne mobilne sistemeUkvarjal se je tudi z vodenjem oz. regulacijo dinamičnih procesov (en) ter njihovo računalniško simulacijo z analognimi, hibridnimi in digitalnimi računalniki. Velja za začetnika in pionirja računalniške simulacije v Sloveniji.

Sam in s sodelavci je objavil preko 120 strokovnih člankov in referatov v domačih in tujih revijah in zbornikih ter vrsto elaboratov iz teorije vodenja in simulacije dinamičnih procesov ter njene uporabe. V elektronski bazi COBISS-OPAC pod njegovim imenom najdemo preko 150 zapisov, med katerimi je veliko strokovnih člankov, prispevkov na konferencah in raziskovalnih poročil. Bil je mentor številnih diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacijZa svoje delo je v letih 1977 in 1990 prejel nagrado Kidričevega sklada. Bil je prvi tajnik, snovalec prvega logotipa in kasneje častni član Društva avtomatikov Slovenije. Leta 1998 je bil razglašen tudi za častnega člana Slovenskega društva za simulacijo in modeliranje. Umrl je leta 1999 v Ljubljani.

Vnos: MS


Nazaj Naprej