A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Ferdo Vesel okrog leta 1910 (vir: commons.wikimedia.org).

Viri in literatura

Brejc, Tomaž: Realizem, impresionizem, postimpresionizem, Ljubljana, 2006.

Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Ljubljana, 2000.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 2008.

Slovenska biografija

Vrhunc, Polonca: Ferdo Vesel 1861-1946, Ljubljana, 1989.

Poglejte še

Ferdo Vesel 1870-1900, 1900-1918 (na ng-slo.si)

Ivanović, Nataša:  »Ja, ja to je grumlovški Van Gogh.«: Grumlofski graščak, slikar Ferdo Vesel. V: Kronika 60 (2012), str. 721-734 (na sistory.si)

Vesel Ferdo (na sloart.si)

Zgovorne podobe, ki jih je med vojno skiciral Ferdo Vesel (na rtvslo.si)

Natisni

Ferdo Vesel

slikar, sodelavec OF.

* 18. 5. 1861, Ljubljana
28. 6. 1946, Ljubljana





Rodil se je leta 1861 v Ljubljani kot četrti otrok malega trgovca in hišnega posestnika Jurija Vesela in branjevke Marije roj. Tomaž. Po zaključeni štiriletni ljudski šoli se je leta 1872 vpisal na ljubljansko realko, kjer ni bil preveč uspešen. Ponavljal je prvi razred, v četrtem razredu je bil neocenjen. Leta 1878 je v drugem semestru petega razreda iz gimnazije izstopil in jeseni odšel na Dunaj. Med letoma 1878 in 1882 je na dunajski univerzi študiral slikarstvo. Vključil se je v Akademsko društvo Slovenija. Leta 1884 se je vpisal na münchensko univerzo in v Münchnu ostal do leta 1888. V tem obdobju je prijateljeval z Ivano Kobilica in Josipom Nikolajem Sadnikarjem. V času počitnic so skupaj hodili po kmetijah in se navduševali nad starimi šegami in običaji. Sadnikar ga je navdušil tudi za zbiranje starin in ukvarjanje s fotografijo. Med letoma 1888 in 1889 je nekaj časa živel pri Sadnikarju v Črnomlju, nato se je vrnil v München, kjer je leta 1893 opravil specialko. V Münchnu se je spoprijateljil z Rihardom Jakopičem.

Potem ko je v letih 1896-1897 poučeval risanje na ljubljanski realki, je med letoma 1897 in 1899 pod vplivom novih gibanj v umetnosti potoval po Evropi (Nemčija, Anglija, Francija, Švica, Italija). V Angliji se je poleti 1897 poročil s svojo nekdanjo učenko Londončanko Jessy Case.

Po vrnitvi iz tujine sta z ženo med letoma 1899 in 1902 živela v samostanu v Mekinjah pri Kamniku. Družil se je s prijateljem Josipom Nikolajem Sadnikarjem. Veliko je hodil po okolici Kamnika in v Kamniške planine ter jih slikal na majhne kartone. Nekaj teh krajin je vključil v prvo slovensko umetniško razstavo septembra 1900 v Ljubljani. Kritiki so posebej opozorili na njegove novejše krajine iz kamniške okolice, ki so svetlejše in barvno živahnejše. Leta 1902 se je preselil v graščino Grumlof na Dolenjskem. Še tega leta se je odpravil na potovanje na Baltik, leta 1904 je popotoval po Balkanu (Srbija, Bolgarija, Turčija). Leta 1908 se je ločil od prve žene, vnovič se je poročil leta 1920 s Sonjo Lesjak.

Med prvo svetovno vojno je bil zaradi obtožbe srbofilstva zaprt na Ljubljanskem gradu (1914), nato je bil v konfinaciji v Göllersdorfu (de) v Spodnji Avstriji (1915-1917). Po koncu vojne se je znova vključil v kulturno življenje. Sodeloval je z Matejem Sternenom, Rihardom Jakopičem in Matijo Jamo, s katerimi je tudi skupaj razstavljal. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, po vojni se je preselil v Ljubljano, kjer je leta 1946 umrl.

Čeprav je kot slikar izhajal iz realizma, je bil povezan tudi z razvojem slovenske moderne. V 90-ih letih 19. stoletja je pod vplivom Riharda Jakopiča razvil ateljejski plenerizem in v svoj slikarski program sprejel žanrske kompozicije. Po letu 1902 se je zaradi zanimanja za svetlobo približal impresionizmu, vendar se zanj ni opredelil. Sledil je sodobnim tokovom v evropski umetnosti. Čeprav je razstavljal skupaj z impresionisti, od katerih je prevzel način obdelave predmeta, je v svojih delih ostal realist. Največ je slikal v  olju, slikal je tudi v temperi in pastelu ter eksperimentiral s kombiniranimi tehnikami. Slikal je portrete, žanre, krajine, tihožitja ter alegorične in literarno obarvane motive.

Vnos: MS


Nazaj Naprej