Kamniško-komendski biografski leksikon

Pater Martin Perc v času, ko je bil gvardijan na Sveti gori pri Gorici (vir: dlib.si).

Viri in literatura

Avguštin, Maja; Lavrinc, Saša: Plečnik: na Domžalskem in Kamniškem, Ljubljana, 2010.

Debevec, Leon: Sveto pismo in Plečnikova sakralna umetnost. V: Bogoslovni vestnik, leto 68, št. 2 (2008), str. 213-229 (na dlib.si).

Krt, Dominik: 25. let po Gačniku in z njim naprej. V: Kamniški občan, leto 53 (2014), št. 1, str. 14 (na dlib.si).

Perc Martin V: Primorski slovenski biografski leksikon, 11. snopič, Gorica, 1985, str. 612 (na sistory.si).

Škofijska kronika. V: Ljubljanski škofijski list, leto 76, št. 6 (21.6.1939), str. 63 (na dlib.si).

Škofijska kronika. V: Ljubljanski škofijski list, leto 76, št. 7 (19.9.1939), str. 96 (na dlib.si).

Umrl je p. Martin Perc. V: Katoliški glas, leto 29, št. 27 (7.7.1977), str. 27 (na dlib.si).

Zlata maša in zamenjava na Sv. gori. V: Katoliški glas, leto 23, št. 36 (16.9.1971), str. 2 (na dlib.si).

Poglejte še

Perc, Martin: Pred 250 leti 6. junija je bila kronana svetogorska milostna podoba. V: Katoliški glas, leto 19, št. 22, str. 3 (na dlib.si)

Natisni

Martin Perc

duhovnik, frančiškan, pisatelj, redovnik.

* 24. 9. 1913, Zdole
† 15. 6. 1977, Ljubljana

Rodil se je leta 1913 v Zdolah. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Mariboru in Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1928 je v Kamniku vstopil v frančiškanski red. V letu 1936 je prejel subdiakonat (30. avgusta), diakonat (19. septembra) in mašniško posvečenje (27. septembra). Večino časa je deloval v Kamniku, leta 1939 je bil nameščen za kaplana v Šmartnem v Tuhinju. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1941 izgnan na Hrvaško. Po vojni se je vrnil v Kamnik in služboval kot župnijski upravitelj v Zgornjih Stranjah, Nevljah in Mekinjah. Za obnovo cerkve v Stranjah mu je uspelo pridobiti arhitekta Jožeta Plečnika. S Plečnikom je sodeloval tudi pri ureditvi krstilnice v Nevljah ter pri njem naročal cerkveno opremo (mdr. kelih). Po postojankah na Brezjah in v Ljubljani (1957-1962) je leta 1962 prevzel vodenje samostana na Sveti Gori pri Gorici. Tudi tu je opravil pomembno delo. Veliko je zidal in popravljal, zlasti v samostanu, lotil se je tudi popravil v baziliki. Napisal je Svetogorske šmarnice: za dvestopetdesetletnico kronanja svetogorske Gospe, ki jih je objavil v letu 1967. Leta 1971 se je umaknil v Ljubljano, kjer je leta 1977 umrl kot samostanski vikar.

Vnos: MS

Nazaj Naprej