Grof Bertold III. se je rodil kot eden izmed štirih otrok grofa Bertolda II. in njegove prve žene Zofije Istrske. Datum rojstva ni znan, prvič se omenja kot ena izmed prič v darovnici datirani v leto 1122. Okrog leta 1152 se je poročil s Hedviko, ki je izhajala iz veje družine Wittelsbach-Dachau (en), meranskih vojvod (en). Imela sta štiri otroke: Bertolda IV. (umrl 1204), Zofijo (umrla 1218), Konigundo (umrla po 1207) in Matildo (umrla 1245). Po smrti prve žene leta 1174 se je okrog leta 1180 vnovič poročil in sicer z Luitgard Dansko, hčerjo danskega kralja Svena III. (en). V tem zakonu sta se mu rodil dva otroka: bamberški škof Popon (de) (umrl 1245) in Berta (umrla 1190), opatinja v Gerbstedtu.
Bertold III. je bil zvest privrženec cesarja Friderika I. Barbarosse in se kot priča omenja v več kot štiridesetih cesarskih listinah. V njegovem času so andeški precej povečali svoje posesti na Frankovskem (en), Bavarskem in Tirolskem. S pogodbo z bamberškim škofom je leta 1149 pridobil del posesti grofov iz Giecha na Frankovskem, leta 1158 je pridobil posesti wolfratshausenske veje Andeških na Bavarskem (grofija Wolfratshausen) in velik del dediščine grofov Formbach-Pittenskih (grofije Neuburg (en), Schärding (en), Windberg (en) ob spodnjem Innu in Donavi). Pomembna je bila širitev posesti na Tirolsko, kjer je od svojega brata, briksenskega škofa Otona (1165-1170), prejel v fevd odvetništvo nad škofijo Briksen in samostanom Neustift ter grofovske pravice v dolini Inna in Pustriški dolini. Posesti na Tirolskem je še dodatno razširil leta 1182 s pridobitvijo odvetništva nad Innichenom (en) in tamkajšnjimi freisinškimi posestmi. Središče andeških posesti na Tirolskem je bilo v Innsbrucku, kamor je leta 1180 preselil obstoječo meščansko naselbino in jo ustanovil na novi lokaciji.
Po zaslugi tesnega sodelovanja s cesarjem Friderikom I. je leta 1173, po smrti Engelberta III. Spanheima, dobil naslov istrskega mejnega grofa (en) in bil s tem povzdignjen med državne kneze. V tem času (okrog 1173) so andeški pridobili tudi strateško pomembno gospostvo Slovenj Gradec. Ugled družine se je močno povečal po letu 1180, ko je cesar njegovega sina Bertolda IV. povzdignil v meranskega vojvodo.
Uspešen je bil tudi na vojaškem področju. Leta 1137 ga najdemo med udeleženci italijanskega pohoda cesarja Lotarja III. (en). Sodeloval je tudi na vojaških pohodih v Italijo cesarja Friderika I. v letih 1154/55, 1175 in 1184. Med letoma 1147 in 1149 je spremljal cesarja Konrada III. (en) v Drugi križarski vojni. Križarske vojne se je udeležil njegov brat Popon I. (en), ki je na pohodu umrl. Sodelovanje andeških na tem križarskem pohodu potrjujeta vsaj dve listini. V prvi, datirani v leto 1147, grof Popon I. (en), ki se odpravlja na križarski pohod, v slučaju, da se ne bi vrnil, podeljuje admontskemu samostanu (en) 12 kmetij, za izvršitelja pa imenuje svojega brata Bertolda III. V drugi listini, datirani v leto 1149, pa Bertold III. izvrši navodilo umrlega brata, vendar namesto 12 kmetij samostanu podeli samo 5 kmetij in 2 broda čez reko Dravo.
O Kamniku in njegovi okolici je iz njegovega časa malo znanega. Kot kamniški grof (glej: Kos, št. 247) se omenja v vsaj eni listini, datirani v med leti 1147 in 1154, vendar se omenjena listina ne navezuje neposredno na območje današnjih občin Kamnik in Komenda. Med ministeriali, ki so v tem času živeli na območju Kamnika so znani Karol Kamniški in njegov naslednik Gerloh I., Viljem Mekinjski, itd. Bertold III. je umrl leta 1188.
Vnos: MS