Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Bojan Kraut okrog leta 1934 (vir: Kamniški zbornik XXII, str. 353).

Viri in literatura
Čebulj, Albert: V spomin, Kamniški občan (1991), letnik 31, številka 21, 4.


Enciklopedija Slovenije
, zv.5, Ljubljana, 1991.

Kumer, Marko: Bojan Kraut - ikona slovenskega strojništva, v  Kamniški zbornik (2014), letnik 22, 353-358.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, A -L, Ljubljana, 2008.

Slovenski veliki leksikon, H-O, Ljubljana, 2003.

Poglejte še

Wikipedija (sl)(en)

Natisni

Bojan Kraut

dekan fakultete, strojnik, univerzitetni profesor.

* 12. 4. 1908, Kamnik
22. 8. 1991, Ljubljana


Območje delovanja: Düsseldorf, Ljubljana, Slavonski Brod.


Rodil se je leta 1908 v Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Maturiral je leta 1926 na realki v Ljubljani. Diplomiral je leta 1932 na Tehnološki fakulteti v Zagrebu. Leta 1933 se je zaposlil v Pomorskem arzenalu v Tivtu, leta 1935 pa v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Leta 1937 je postal pooblaščeni inženir. Od leta 1936 do leta 1946 je bil v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu konstruktor, obratni inženir, vodja orodjarne in vodja obnove v vojni porušene tovarne. V letih 1946 do 1947 je vodil reparacijsko (de) demontažo tovarn Schiess-Reeisholz in Haniel & Luegg v Düsseldorfu. Od leta 1948 do leta 1950 pa je bil tehniški direktor tovarne Litostroj

Od leta 1946 je bil izredni in od leta 1962 do 1972 redni profesor za tehnologijo kovin in tirnična vozila na Fakulteti za strojništvo (FS)  v Ljubljani. Od leta 1967 do leta 1969 je bil tu dekan. Od ustanovitve leta 1961 je bil ravnatelj Inštituta za strojništvo pri FS v Ljubljani. Kraut je priredil dve zbirki Litostrojskih standardov (1953, 1955). Leta 1954 je izšel njegov Žepni strojniški priročnik. Leta 1955 je začel izdajati strokovno glasilo Strojniški vestnik, ki mu je bil 30 let glavni in odgovorni urednik. Leta 1960 je uredil Žepni livarski priročnik. Od leta 1956 je bil strokovni urednik za strojništvo pri Tehnični enciklopediji (Zagreb). Veliko se je ukvarjal z gradivi v strojništvu. Leta 1975 je objavil Metalografske slike. Pisal je strokovne in poljudne članke, terminološke sestavke in recenzije. Strojniški priročnik je izšel do leta 1988 v 9 izdajah v slovenskem in 9 izdajah v srbohrvaškem jeziku ter je bil najbolj razširjena strojniška strokovna knjiga v Jugoslaviji. Bil je član tehniške sekcije terminološke komisije (Inštituta za slovenski jezik) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Od leta 1962 dalje je bil častni član Zveze strojnih in elektrotehniških inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Ljubljanska univerza mu je leta 1978 podelila naslov zasluženega profesorja, mariborska pa leta 1984 naslov častnega doktorja. Umrl je leta 1991 v Ljubljani.

Vnos: PP


Nazaj Naprej