Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Vlasto Kopač (vir: gore-ljudje.net)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv.5, Ljubljana, 1991.

Klobučar, Marija: Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača, Kamniški zbornik (2006), letnik 18, 351. 

Oblak, Marjan: Vlasto Kopač in njegovih 85 let, Planinski vestnik, letnik 98, številka 6, 248-250.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, A-L, Ljubljana, 2008.

Natisni

Vlasto Kopač

arhitekt, grafik, planinec, sodelavec OF.

* 3. 6. 1913, Žiri
27. 4. 2006, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana.


Rodil se je leta 1913 v Žireh, v družini slovenskega akademskega slikarja Franja Kopača. Po očetu je podedoval dar oblikovanja. Leta 1934 se je vpisal na oddelek za arhitekturo Ljubljanske univerze in bil v letih 1937 do 1940 pri Jožetu Plečniku zaposlen kot risar. Zaradi komunistične propagande je bil leta 1936 obsojen na 4 mesece zapora. Od leta 1938 je bil član Komunistične partije Slovenije (KPS). Oktobra 1943 ga je aretirala domobranska politična policija in od januarja 1944 je bil taboriščnik v Dachau, kjer je bil član ilegalnega partijskega komiteja, pol leta tudi njegov sekretar. Iz Dachaua izvirajo njegove risbe s taboriščnimi motivi. Od leta 1945 je bil v propagandni komisiji Izvršnega odbora osvobodilne fronte (IO OF) in projektnem biroju Ministrstva za gradnje Ljudske republike Slovenije (LRS). 

Po končani vojni je bil prvi predsednik Planinske zveze Slovenije. Kot alpinist je bil aktiven že pred letom 1941. Po vojni pa je bil med drugim dve leti predsednik odbora za planinstvo in alpinistiko. Zaslužen je za pripravo in izdajo prvih dveh povojnih planinskih zemljevidov. Oktobra 1947 so ga aretirali in osumili sodelovanja z gestapom v taborišču. Avgusta 1948 je bil na t.i. dachauskih procesih obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Aprila 1952 je bil pogojno izpuščen, nato pa 1971 rehabilitiran. Leta 1986 pa je bil rehabilitiran tudi politično. Od 1963 do 1969 je bil ravnatelj medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Kopač, velik ljubitelj planin, predvsem Velike planine, je že leta 1934 bil med prvimi najemniki pastirske koče na Veliki planini. Po vojni se je zavzemal za urejanje Velike planine, da bi le ta tako ohranila svojo prvotno podobo. Umrl je leta 2006 v Ljubljani.

Vnos: PP


Nazaj Naprej