Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Natisni

Ivo (Janez) Šubelj

diplomat, pravnik.

* 16. 12. 1872, Kamnik
26. 2. 1930, Ljubljana


Območje delovanja: Dunaj, Ljubljana.


Rojen je bil v Kamniku hišnemu posestniku Florijanu in Barbari rojeni Hočevar, v hiši Na trgu 80, danes Glavni trg 3, ki je bila po podatkih iz katastra v lasti Šubljev že od leta 1798, ko jo je kupil Anton Šubelj po poklicu tkalec.  Ko je bilo Ivu 10 let, je oče umrl, in je hišo dedovala mati, ki je umrla leta 1902, ko je hišo dedoval Ivo.
Šolal se je najprej v Kamniku, kjer obiskoval "čveterorazredno deško ljudsko šolo." Iz "Letnega sporočila" za leto 1883 je razvidno, da je takrat obiskoval četrti, zadnji razred te šole in je tam naveden kot Janez Šubelj iz Kamnika kot drugi najboljši učenec tega razreda za Francetom Steletom. Med njegovimi učitelji je bil tudi Ljudevit Stiasny.
Šolanje je leta 1883 nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1891. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je leta 1896 promoviral. Že med študijem je delal kot lektor, torej bralec, pri slabovidnem upokojenem ministru baronu Feliksu Pinu,  na gradu Kohlhof pri Velikovcu, kjer se je izpopolnjeval v znanju angleščine, italijanščine in francoščine. Januarja 1886 je bil sprejet v službo pri deželni vladi v Celovcu, kjer je bil najprej pravni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Čez leto dni je bil premeščen v Špital ob Dravi. Na pobudo barona Pina je na Dunaju opravil izpit za vstop v diplomatsko službo. Januarja 1898 je postal praktikant v zunanjem ministrstvu v oddelku za šifre in tu ostal dvajset let. Ob tem je napredoval 1900 v naziv dvorni in ministerialni koncipist, 1904 dvorni in ministerialni tajnik, 1910 sekcijski svetnik. 20. julija 1918 se je zaradi bolehnosti na lastno željo kot dvorni svetnik začasno upokojil. Vrnil se je v Kamnik in bil po zlomu Avstro-ogrske monarhije izvoljen za predsednika narodnega sveta. Na povabilo delegata na mirovnih pogajanjih v Parizu dr. Ivana Žolgerja, je med januarjem in aprilom 1919 sodeloval v slovenski delegaciji. V času koroškega plebiscita je bil julija 1920 podpredsednik jugoslovanske plebiscitne komisije v Celovcu in 10. oktobra 1920 izročil plebiscitno ozemlje Avstriji.
Vrnil se je v Kamnik in se neuspešno potegoval za službo v jugoslovanski diplomaciji. Ukvarjal se je z lokalnimi gospodarskimi vprašanji: Mestna hranilnica, Gospodarska zadruga in napisal knjigo Volitve v kamniško meščansko korporacijo nekdaj in sedaj.
Nekrologi objavljeni v slovenskih časnikih poudarjajo njegovo narodno zavest, njegovo podporo slovenskim študentom na Dunaju, njegovo znanje tujih jezikov, kjer omenjajo tudi turščino in kitajščino. Umrl je 26. februarja 1930 v ljubljanski bolnišnici.

Vnos: DG


Nazaj Naprej