Janez Maleš se je rodil leta 1942 v Podgorju pri Kamniku. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kamniku ter leta 1960 maturiral. Zaposlil se je v tovarni Titan, kasneje je delal v Rudniku kaolina v Črni. Bil je aktiven član občinskega sindikalnega sveta, v katerem je sprva deloval kot tajnik, od oktobra 1971 pa kot predsednik. Leta 1975 je postal načelnik oddelka za notranje zadeve Občine Kamnik, do leta 1982 je bil tudi član Izvršnega sveta občine Kamnik. Leta 1982 se je zaposlil na Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani in tu ostal do upokojitve leta 1996. Umrl je leta 2014 v Ljubljani.

Deloval je na številnih področjih družbenega in političnega življenja. Bil je predsednik gradbenega odbora za izgradnjo športne dvorane pri osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku in predsednik izseljenske matice Kamnik - Domžale. Bil je tudi član odbora za podelitev nagrad Toma Brejca, pripravljalnega odbora za pripravo praznovanja 750-letnice mesta Kamnika ter upravnega odbora Avto-moto društva (AMD) Kamnik. Deloval je tudi v Konjeniškem klubu Komenda. Po upokojitvi je bil aktiven član kluba upokojenih delavcev ONZ Maksa Perca. Mnogo let je deloval v izvršnem odboru Samoupravne (en) interesne skupnosti za kulturo, med letoma 1984 in 1989 je bil tudi njegov predsednik. 

Vrsto let je deloval v Delavskem kulturnem društvu (DKD) Solidarnost, sprva kot igralec, nato pevec v Moškem pevskem zboru (MPZ) Solidarnost. V odsotnosti dirigenta je zboru tudi dirigiral. Bil je dolgoletni predsednik MPZ in DKD Solidarnost kot celote. V času njegovega predsedovanja sta se društvu pridružila otroški pevski zbor in pihalni orkester. Poskrbel je, da je društvo postalo lastnik prostorov v stavbi kavarne Veronika. 

Kot aktiven športnik se je ukvarjal s plavanjem, odbojko in od leta 1959 s košarko. V kamniškem košarkarskem klubu je deloval kot igralec, kapetan moštva (en) in trener, kasneje kot funkcionar, predsednik kluba in sodnik. Bil je krvodajalec, sodnik porotnik ter govornik na številnih prireditvah. Kot dolgoletni sodelavec in član uredniškega odbora Kamniškega občana, je objavil vrsto člankov in prispevkov, katere je večinoma podpisoval kot "maj".

Za svoje poklicno delo je prejel v povojni Jugoslaviji in v Republiki Sloveniji  vrsto priznanj in nagrad: priznanje za uspešno in požrtvovalno delo ter dosežene uspehe v pripravah na splošno ljudsko obrambo (1982); plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) Jugoslavije (1982); priznanje za ustvarjalno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe (1985); Odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo - za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države (1988); srebrni znak "Zasluge za varnost" za prispevek k razvoju in krepitvi varnosti (1990); priznanje Republike Slovenije - Ministrstva za notranje zadeve (1991) ter bronasti znak "Zasluge za varnost" (1995).

Prejel je še vrsto drugih priznanj in nagrad: bronasto plaketo občine Kamnik za 20 letno izredno prizadevno delo pri Košarkarskem klubu Kamnik in vsestransko pomoč pri razvoju športa v občini (1979); srebrno Bloudkovo značko za dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture (1981); priznanje za požrtvovalno delo v Konjeniškem klubu Komenda (1982); Spominsko diplomo ob 30-letnici Konjeniškega kluba Komenda (1985), srebrno plaketo ob 40-letnici ustanovitve AMD Kamnik (1985), Spominsko plaketo DKD Solidarnost v znak hvaležnosti za uspešno vodenje društva in sodelovanje (1989); priznanje Zveze kulturnih organizacij Kamnik za prizadevnost pri organiziranem utrjevanju ljubiteljske kulture v občini Kamnik (1992); priznanji DKD Solidarnost ob 80 (1999) in 90 letnici (2009) delovanja društva; priznanje za dolgoletno, požrtvovalno in uspešno delo v Klubu upokojenih delavcev ONZ Maksa Perca Ljubljana (2001) ter zahvalo kluba upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca (2009). Za dolgoletno delo na področju kulture je prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko.

Vnos: DG, MS