Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Natisni

Sandi Wisiak (Wissiak)

alpinist, športnik.

* Junij 1909
12. 5. 1933, Planjava, Kamniško-Savinjske Alpe





Rodil se je v družini trgovskega zastopnika Aleksandra Wisiaka in njegove žene Ane, rojene Košir. Njegova sestra je bila slovenska baletna plesalka Lidija Wisiak. Bil član leta 1921 Turistovskega društva Skala, katerega najpomembnejša dejavnost je bila gorništvo. Poleg Uroša Župančiča, Janeza Brojana in Mihe Ariha je bil v začetku 30. let 20. stoletja po svojih dosežkih eden najvidnejših članov društva. Bil je tudi dober smučar. V Ljubljani je delal kot trgovski pomočnik.

S plezanjem v gorah se je začel ukvarjati po letu 1930. Opravil je več prvenstvenih vzponov v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah. Posebno ponosen je bil na svoje zimske vzpone. V gorah je doživel nekaj nesreč: leta 1932 si je med smučanjem zlomil nogo pod Rozco, februarja 1933  je preživel plaz v Turškem žlebu, istega leta je preživel tudi snežni plaz. Po nesreči pod Rozco je dal pobudo za postavitev križa na Škrlatici v spomin ponesrečenim planincem. 

Dne 10. maja 1933 se je, skupaj z alpinističnima začetnikoma Vilijem Gregoričem in Cikom Dolencem, odpravil iz Ljubljane proti Kamniško-Savinjskim Alpam, kjer so nameravali opraviti  vzpon preko Kamniškega sedla na Korošico. Za Wisiaka je bila 12. maja 1933 usodna grapa med Rdečim kupon in Sukalnikom v zahodnem pobočju Planjave, v kateri ga je odnesel plaz težkega snega.  Plaz je bil ogromen, širok 50 m, dolg 100 m in globok 3 m. Spremljevalca sta nesrečo videla, a mu nista mogla pomagati. Odšla sta v dolino in iz koče na Kraljevem hribu, kjer je bil najbližji telefon, poklicala reševalce. Kamniški gorski reševalci so bili do večera že v Planjavi. Poleg njih so v iskanju sodelovali tudi reševalci Skale in odprava reševalnega odseka Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva, vsega skupaj okrog 25 reševalcev. Truplo ponesrečenega so našli dan po nesreči 300 m pod krajem nesreče. Pokopali so ga na Žalah v Ljubljani. Pogreba se je udeležilo okrog 4000 ljudi.

Na Sandija Wisiaka spominja spominsko obeležje na mestu nesreče v zahodnem pobočju Planjave, ki so ga odkrili 3. septembra 1933. Kraj se po njem imenuje Wisiakova grapa ali Wisiakov plaz. Dobro leto dni kasneje, 26. avgusta 1934, so na Škrlatici postavili križ, za katerega je dal pobudu.

AK


Nazaj Naprej