Rodil se je v mestu Turon [en] v ameriški zvezni državi Kansas očetu Ottu Hindsu in materi Ethel, rojeni Plush. Leta 1921 se je družina preselila v mesto Pratt [en], kjer je leta 1936 maturiral na tamkajšnji srednji šoli. Kmalu zatem se je preselil v Boulder [en] v zvezni državi Kolorado, kjer se je zaposlil v prevozniškem podjetju v bližnjem mestecu Nederland.
Januarja 1940 je vstopil v pehoto Vojske Združenih držav Amerike. Služil je v bazi Fort Sill [en] v Oklahomi, nato pa je bil prestavljen v bazo Camp Barkeley [en] v Teksasu. Tam je bil dodeljen intendantski enoti (angl. Quartermaster Corps) in nato premeščen v vojaško bazo Camp Young [en] v Kaliforniji, kjer je služil pod poveljstvom generala Georgea S. Pattona (1885–1945). Oktobra 1942 je bil prestavljen v letalski korpus. Letalsko usposabljanje je opravil v Kaliforniji – v Santa Ani [en], na Letalski akademiji Morton (Morton Air Academy) ter na Vojaški letalski šoli Lemoore (Lemoore Army Flying School [en]). V čin poročnika je bil povišan 28. julija 1943 v Yumi [en] v Arizoni. Preden je bil premeščen v Evropo, je nadaljnje letalsko usposabljanje opravil še v bazah La Junta [en] v Koloradu in Drew Field [en] v Tampi [en] na Floridi.
Aprila 1941 se je poročil z Arlene Kinney. V zakonu se jima je rodila hči Vickie Darlene Hinds.
V Evropi je med drugo svetovno vojno opravil 38 bojnih misij kot član 353. bombniške eskadrilje. Dne 29. maja 1944 se je letalo B-17 ("leteča trdnjava") z desetčlansko posadko vračalo z vojaške misije nad Avstrijo proti Italiji, ko ga je nad Wöllersdorfom [en] v Spodnji Avstriji močno poškodoval ogenj nemške zračne obrambe. Močno poškodovano letalo je nato strmoglavilo na območju Male planine.
Kopilot Otto H. Hinds se je do zadnjega trudil obdržati letalo v ravnem letu, da so ostali člani posadke lahko izskočili. Ko so že zapustili letalo, se mu je padalo predčasno odprlo v naročju, še medtem ko je sedel. Ko mu je končno uspelo izskočiti, je bilo letalo le še približno 300 metrov nad tlemi. Ob pristanku je utrpel hude poškodbe. Ranjenega so partizani prenesli v partizansko bolnišnico Bela, kjer je 20. julija 1944 zaradi posledic poškodb umrl. Pokopali so ga v bližini bolnišnice, po vojni pa so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Pratt v Kansasu. Otto Hinds je bil posmrtno večkrat odlikovan.
Člani posadke strmoglavljenega letala B-17 so bili: pilot Francis A. DiDonizio, kopilot Otto H. Hinds, navigator Jerome M. Cohen, bombnik Charles L. Wensley, mehanik in strelec na zgornji kupoli William M. Lessere, radijski operater George A. Bertuzzi, strelec v spodnji kupoli Richard J. Adam, bočni strelec Lester F. Paterson, repni strelec Harold G. Swensen ter fotograf Jimmie G. O'Leary. Poleg Otta Hindsa sta v strmoglavljenju umrla še vodnika Lester F. Paterson in Richard J. Adam. Pilota Francisa A. DiDonizia ter radijskega operaterja Georgea A. Bertuzzija so zajeli Nemci, preostali člani posadke pa so se rešili s pomočjo partizanov.
A. K.