Rodil se je v Kamniku v družini uradnika Karla Tekavčiča in Neže, rojene Hočevar. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani (1873-1881), pravo pa je študiral na Dunaju, kjer je kot član dunajskega društva Slovenija dal idejo za organiziranje vsakoletne Prešernove proslave. Kot samostojni odvetnik je začel delovati leta 1893 v Ljubljani. Od leta 1896 pa je deloval kot odbornik odvetniške zbornice. V letih med 1901 in 1929 je bil član izpitne komisije za odvetniške in sodniške izpite, bil je tudi izpraševalec na Pravni fakulteti, ter od leta 1930 tudi član disciplinskega senata pri Mizi sedmerice v Zagrebu. Upokojil se je leta 1933 in odtlej živel pri svojem bratu Karlu Tekavčiču v Ljubljani. Časnik Slovenec je ob njegovi smrti zapisal, da je bil znan "kot odvetnik kristalne poštenosti in neoporečno čistih rok".
Od leta 1892 dalje je bil okoli 20 let odbornik Dramatičnega društva, prav tako tudi dramaturg in član uprave. Pospeševal je razvoj dramatike in opere, prevedel je več besedil nemških avtorjev, med drugimi Hišo poleg glavne ceste Augusta von Kotzebue (en), Medaljo Ludwiga Thome (en) in dramo Jeftejeva hči italijanskega pesnika in dramatika Feliceja Cavalottija (en). Leta 1896 je sourejal Ljubljanski zvon.
Vnos: MK