Kiparka in keramičarka Sonja Rauter Zelenko se je rodila leta 1918 v Novem mestu. Oče je opravljal službo okrajnega veterinarskega referenta, zato se je družina precej selila. Osnovno šolo je obiskovala v Kumanovem v Makedoniji, Kamniku in Ljubljani. Po končanih dveh letnikih na arhitekturno-gradbenem oddelku se je prepisala na oddelek za keramiko na Umetnostno-obrtni šoli v Ljubljani. Med letoma 1936 in 1938 je študirala na Visoki umetnoobrtni šoli (UMPRUM) (cz) v Pragi. S študijem je nadaljevala po koncu druge svetovne vojne in bila med prvimi študenti novoustanovljene Akademije upodabljajočih umetnosti (danes Akademije za likovno umetnost in oblikovanje). Diplomirala je leta 1949 pri prof. Borisu Kalinu. Študijsko je potovala v Belgijo, Francijo, Italijo in Nemčijo ter na Nizozemsko in Češkoslovaško.
Leta 1950 se je poročila z likovnikom Karlom Zelenkom in z njim imela dva otroka. Z možem sta si v Kamniku v t.i. Trutzturnu uredila atelje in se zaposlila v keramični industriji (SVIT) Kamnik. Leta 1960 si je pridobila status svobodne umetnice. Kasneje sta z možem živela v Ljubljani. Sredi 60-ih let sta bila med začetniki projekta revitalizacije Grožnjana - Mesta umetnikov, kjer sta že leta 1965 obnovila hišo iz 16. stoletja. Leta 1968 sta odprla Galerijo Z in odtlej vsako leto v njej pripravila razstave slik, grafik, risb, keramike in skulptur. Sonja Rauter Zelenko je umrla leta 2010 v Ljubljani. Pokopana je v družinski grobnici na kamniških Žalah.
Njena prva plastična dela so nastala sredi 30-ih let, predvsem v glini in mavcu, kasneje tudi v marmorju. Slovenskemu občinstvu se je prvič predstavila leta 1949 na razstavi prve generacije diplomantov akademije. Skupno je imela več kot trideset samostojnih razstav in preko trideset skupinskih predstavitev. Svoje reliefe in male plastike narodnih noš je razstavljala po Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini. Odmevna je bila zlasti razstava v prostorih "bivše čitalnice" v Kamniku leta 1954, kjer je svoja dela razstavila skupaj s Karlom Zelenkom in Leonom Homarjem. Njeno delo, zlasti polnoplastične portrete otrok je pohvalil tudi Vladimir Bartol. Med deli iz zgodnejšega obdobja velja omeniti Portret očeta (patinirani mavec) in Portret deklice (mavec). Vrhunec njenega ustvarjanja so osemdeseta leta 20. stoletja, ko sta mdr. nastali deli Dekle s culo na glavi in Žena s šalom. Njena dela se nahajajo v številnih zasebnih zbirkah, keramično figurino iz leta 1983 pa hrani Narodni muzej Slovenije. Iz tega obdobja velja omeniti razstavo v Gorenjskem muzeju v Kranju leta 1991. Med 30. oktobrom in 27. novembrom 2014 je bila v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov razstava njenih del.
Vnos: MS