Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Janez (Janko) Juhant (Vir: Kamniški občan, 1991, št. 6, st. 4)

Viri in literatura

Ciraj, Jožef: Konjeništvo v Komendi, v: Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje; Komenda, 1992, 160 - 162.

Pavlič, Jože: Pomembne osebnosti, v: Občina Komenda: življenje od kamene dobe do danes, Komenda, 2002, 228.

Simšič Stane: Janko Juhant 1914 - 1991, v: Kamniški občan (25.03.1991), let. 31, št. 6, st. 4.

Poglejte še
Natisni

Janez (Janko) Juhant

kmet, lončar, sodelavec OF, športni delavec.

* 5. 12. 1914, Gmajnica
8. 3. 1991, Gmajnica


Območje delovanja: Komenda.


Med letoma 1956 in 1978 je bil predsednik Konjeniškega kluba Komenda. Z Ivanom Čibaškom (tajnikom kluba) s Klanca sta organizirala prve konjske dirke v Komendi, ki so potekale 7. septembra 1947. S slednjim sta bila tudi pobudnika za ureditev prve steze za konjske dirke na sedanjem komendskem hipodromu, leta 1955. Juhant je tekmoval tudi sam in sicer s kmečkimi konji. Leta 1976 si je kot predsednik kluba prizadeval za ureditev hlevov (odkupljenih od Emone, prej Mejačevi hlevi) za potrebe Konjeniškega kluba Komenda in drugih športnih dejavnosti v Komendi. 

Janko Juhant je bil tudi dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Komenda (do leta 1977). V tem času si je prizadeval za vsesplošni napredek, postavitev nove osnovnošolske stavbe v središču sedanje komendske občine, za vodovodno napeljavo izpod Krvavca in izboljšanje poti in cest na območju Krajevne skupnosti Komenda. 

Oboževal je »furmanstvo«, s kočijo je namreč vozil imenitneže, še posebej rad pa mladoporočence na kmečkih porokah. V Ljubljano je s konji prevažal lončeno posodo iz Lončarske zadruge na Mlaki, tja pa nakopano glino iz žejskih gozdov. Na »lojtrniku«, ter kasneje na »kesonu«, je prevažal romarje na Brezje in v Velesovo, učence Osnovne šole Komenda-Moste pa na izlete. S svojimi konji je oral sneg po komendskih cestah, v »trugah« pa je vozil pesek iz »Hitlerjeve« jame pri Mostah za posipavanje makadamskih cest.

Juhant je bil precej aktiven tudi v času Narodnoosvobodilnega boja (NOB). Deloval je kot organizator gibanja, zaradi česar ga je okupator tudi zaprl (med letoma 1944 in 1945). Narodno zaščito je organiziral na območju Gmajnice, Mlake, Podboršta in Gore. Bil je tudi član odbora Osvobodilne fronte (OF) za rajon Mlaka-Gmajnica-Gora, NOB pa je podpiral tudi materialno, s čimer je omogočal prehranjevanje partizanskih enot, ki so delovale na omenjenem območju. Postal je tudi član gospodarske komisije za rajon Komenda. Po končani vojni je postal predsednik OF za Gmajnico in okoliške vasi (do leta 1947). V času od 1948 do 1950 je bil odbornik Krajevnega ljudskega odbora (KLO) Mlaka, kasneje pa tudi odbornik KLO Komenda. 

Za svoje marljivo delo je prejel vrsto priznanj, kot so: medalja zaslug za narod, priznanje OF, priznanje Samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti (SITKS), priznanje Konjeniškega kluba Komenda in konjeniške zveze Slovenije, več medalj Gasilske zveze Slovenije idr. 

 

Vnos: SS



Nazaj Naprej