Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Galerija slik
Župnijska cerkev v Kamniku v kateri je služboval Matej Marcina.
Odlomek iz Ta pervega psalma v katerem se Trubar norčuje iz Marcine.
Viri in literatura
Poglejte še

Wikipedia (sl)

Natisni

Matej Marcina (Marzina, Merzina, Morzina, Mercina)

duhovnik, kanonik, župnik.

* ok. 1528, Škofja Loka
1602, Ljubljana





Proti-protestantski borec in duhovnik Matej Marcina se je rodil okoli leta 1528 v Škofji Loki. Študiral je verjetno na Dunaju, kjer je bil 23. septembra 1553 posvečen v duhovnika. Med letoma 1553 in 1560 je bil cesarski kaplan v župniji sv. Mihaela na Dunaju (en). Od leta 1560 je deloval v avstrijskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi (1560-1563), nato kot župnik v Gorici (1563-1573) in Kranju (1573-1584). Bil je bojevit privrženec katoliške stranke. Dosegel je, da Gorica ni dobila svojega predikanta in protestantske molilnice. Po prestavitvi v Kranj, kjer so imeli protestanti v mestnem svetu večino, je leta 1577 sodeloval v akciji za izgon predikanta Jerneja Knaflja. Iz tega obdobja je znana zveza z gospodinjo Katarino s katero je imel vsaj dva otroka. Zaradi odločnega nasprotovanja protestantom in nespoštovanja pravila o celibatu si ga je leta 1579 privoščil Primož Trubar v Ta pervem psalmu. Trubar omenja tudi njegovo ime in sicer kot psovko. Zaradi obtožb protestantov o nemoralnem življenju (v ozadju je šlo za osebni obračun zaradi proti-protestantskih dejanj) je bil leta 1584 prestavljen v Kamnik.

Tudi v Kamniku, kjer so bili protestanti v mestnem svetu v manjšini, je ostal odločen nasprotnik protestantizma. Svojo pripadnost katoliški stranki je pokazal tudi tako, da je 27 januarja 1586 superintendenta Krištofa Spindlerja s psovkami preganjal po kamniških ulicah in pozival ljudi naj ga kamenjajo. Večkrat so ga obtožili luteranstva, pri tem pa kot glavni dokaz navajali njegovo nespoštovanje celibata. Da ni bil protestant dokazuje tudi dejstvo, da je bil imenovan za kanonika v LjubljaniTudi patriarhov koadjuktor (en) Francesco Barbaro (en) na vizitaciji leta 1593 v svojem poročilu ni zabeležil znakov Marcinovega luteranstva: "zbral je vso duhovščino. Po maši v čast sv. Duhu jih je opominjal, naj odpravijo razvade, izboljšajo svoje življenje po zapovedih cerkve in zvesto služijo Bogu in neumrjočim dušam." Slišal je sicer nekaj obtožb, vendar le s strani ljudi, ki so bili protestanti, z njimi povezani ali so imeli do župnika osebne zamere - kot npr. farni ključar Winkler. 

Na procesu proti kamniškim protestantom, ki je potekal med 2. majem in 20. avgustom 1594, so se protestanti izgovarjali, da jim poleg mekinjske opatinje Suzane Oberburger zlasti Gallenberg, odvetnik mekinjskega samostana in protestant, ni dovolil zahajati k Marcinovemu verskemu pouku ter se pritoževali nad njegovem nedostojnem in kaznivim obnašanjem. Pred obtožbami ga je branil celo ljubljanski stolni prošt Freudenschuß, ki je bil med nadvojvodovimi komisarji. Zanj sta se potegnila tudi kamniški mestni sodnik in mestno svetovalstvo, vsi člani katoliške stranke. Kamniški kaplan in pisar sta pisala v Videm, da ključarja Winklerja zaradi povedanega grize vest. Kljub temu je bil Marcina obtožen luteranstva in leta 1594 odstavljen z mesta kamniškega župnika. Pri tem sta poleg obtožb verjetno odločilno vlogo odigrala nespoštovanje celibata in goljufanje pri merah.

Po odstavitvi bi se Marcina lahko preselil v Ljubljano, kjer je imel svoj kanonikat, vendar se je temu zaradi nezakonske zveze in otrok odpovedal. Leta 1595 je skupaj z materjo svojih otrok brez duhovniške službe živel pri nekem kmetu iz okolice Kamnika. V prvi polovici leta 1595, ko v Kamniku še ni bilo novega župnika naj bi za plačilo pokopaval protestante v kamniški župnijski cerkvi. Leta 1596 se je preselil v Gorico. Pred marcem 1598 se je vrnil v Kamnik in nekaj časa pomagal svojemu nasledniku župniku Trebuhanu. Kasneje je živel v Ljubljani, kjer je leta 1602 umrl.

Vnos: MS


Nazaj Naprej