A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Natisni

Valentin Slatnar (Slattnar) - Bôsov Tine

gorski reševalec, gorski vodnik, lovec, lovski čuvaj.

* 11. 2. 1852, Bistričica
18. 9. 1933





Njegova mati je bila dekla pri Bôsu pod Gradiščem v Bistričici in z domačimi ni bila v sorodu. Vzdevek Bôs je Valentin Slatnar dobil po tej kmetiji, kjer je preživel še pozno otroštvo. Že kot devetletni fantič je pasel drobnico in oblezel vse strmine v Mokrici. S 14 leti je bil že drvar in plavec v Bistrici. Težko in trdo drvarsko življenje in stalni beg pred rekrutiranjem v vojsko sta ga že v mladih letih odvrnila od družinskega življenja. Bival je v pastirskih in drvarskih kočah v bistriških gozdovih in se preživljal z delom in divjim lovom. O njem je šel glas, da je bil strasten in nevaren divji lovec.

Leta 1872 je tedanji zakupnik lova v Bistrici - verjetno je bil to Smole ("Figovec") iz Ljubljane, Bôsa vzel v službo kot zapriseženega lovskega čuvaja. Spremenil se je v pravi strah in trepet divjih lovcev. Bil je nadvse drzen plezalec, ki je povsod preplezal vse, tedaj že pozabljene, prehode in se loteval novih in težjih. Njegov znameniti podvig je bil lovski pogon za gamsom v zahodni steni Brane in nato od Bab na Kamniškem sedlu čez Svetle plati na vrh, ki je trajal tri dni.

Zaradi izrednega poznavanja Grintovcev in velikih izkušenj pri premagovanju  nevarnih prehodov, je veljal za izvrstnega gorskega vodnika. Vsakokratni zakupnik lova v Kamniški Bistrici ga je zato rad vzel še naprej v službo. Pogosto se je izkazal tudi pri reševanju ponesrečenih v gorah nad Bistrico. V spominu domačinov je Valentin Slatnar - Bôs še vedno živ kot prvi gorski reševalec. O njem je šel glas, da mu v gorah nikoli ne spodleti, ker naj bi pil gamsovo kri. Pred njegovo 80. letnico mu je jugoslovanski kralj Aleksander podelil zlato medaljo za njegovo delo.

1. marca 2005 so Valentinu Slatnarju  Bôsu  pri domu v Kamniški Bistrici postavili spomenik.

Vnos: AK

 


Nazaj Naprej