Rodil se je leta 1877 v Kamniku. Od leta 1898 do1905 je študiral slikarstvo na akademiji v Pragi, vmes med leti 1900 in 1901 v Louvrski šoli (fr) v Parizu in pol leta na Dunaju. V letu 1905 je poučeval na Strakovi akademiju (cs) v Pragi, od leta 1906 do 1910 pa na realki v Idriji. Med 1. svetovno vojno je slikal na bojiščih. Od leta 1927 do 1929 je bil scenograf Narodnega gledališča v Ljubljani, nato se je preusmeril k svobodnemu poklicu. Bil je predstavnik poudarjenega realizma, posebej plenerizma, ki ga je prilagajal secesijski in impresionistični slikovitosti. V zadnjih letih se je poskusil tudi v nadrealizmu. Naslikal je vrsto reprezentativnih portretov pomembnih meščanov in umetnikov ter vedro občutenih krajin, posebej ljubljanskih panoram, parkov in drevoredov ter tihožitij, žanrskih slik in tudi nekaj zgodovinskih motivov. Ilustriral je delo Josipa Jurčiča Deseti brat (1911), Jurija Mateja Trunka Amerika in Amerikanci (1912). Frana Detele Trojka (1915), Frana Miličinskega Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice (1917) in pesniško zbirko Iga Grudna Miška osedlana (1922). Izkazal je poseben smisel za pravljično in fantastično vsebino ter otroško igrivost. Kot avtor plakatov, reklam, razglednic, prvih jugoslovanskih znamk ('Verigar') in odrskih scenografij (zmagal je na natečaju za inscenacijo opere Marija Kogoja Črne Maske [1928-1299] in zasnoval scenografijo za dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi [1931]) je sproščeno povezoval realistično in secesijsko tradicijo z odmevi modernejših smeri. Po opuščeni profesuri je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani, kjer je leta 1943 tudi umrl. Raznolikost v likovnih prijemih ga opredeljuje kot realističnega sopotnika vesnanov, slovenskih impresionistov in barvnih realistov. Bil je tudi vsestransko zavzet kulturni organizator, urednik (urejal je revijo Vesna) in komentator likovnega življenja. Leta 1977 so mu na rojstni hiši v Kamniku odkrili spominsko ploščo.

V Kamniku so po njem poimenovali ulico.