Rojen je bil v Zgornjem Tuhinju. Štiri leta ljudske šole je obiskoval v kamniškem frančiškanskem samostanu do leta 1859, nato je odšel k stricu, jezikoslovcu p. Ladislavu Hrovatu v Novo mesto, kjer je šolanje nadaljeval na gimnaziji. V frančiškanski red je vstopil leta 1865, v 6. letniku gimnazije. Bogoslovje je študiral na Kostanjevici pri Gorici in v Ljubljani, kjer je bil leta 1870 posvečen v duhovnika. V letih 1872–1876 je poučeval na ljudski šoli v Kamniku, nato je bil premeščen na ljudsko šolo v Novem mestu, kjer je do smrti deloval kot njen vodja in bil tudi učitelj na obrtni šoli. Poslovenil je 17 povesti nemškega mladinskega pisatelja Christopha von Schmida, sestavil kratko zgodovino kranjskih mest in objavil življenjepise tirolskega rodoljuba Andreasa Hoferja (en) (1881), kamniškega misijonarja in sadjarja Franca Pirca (1887), misijonarja Lovrenca Lavtižarja (1891), p. Ladislava Hrovata (1891), življenjepis pisatelja in duhovnika Janeza Volčiča ter življenjepise več svetnikov in svetnic. Leta 1891 je v črtici Iz popotnega dnevnika objavil potopis svojega potovanja do Oberammergaua (de) na Bavarskem. Bil je lektor, vodil je okrajno učiteljsko knjižnico ter uredil in katalogiziral listine novomeškega kapitlja.
Vnos: AK