V virih in literaturi se pojavlja več različic imena: Jurij, Jurlin, Jurlinus, Jurlianus in priimka: Seydl, Seydel, Saidl, Saidem. Sodil je med najvidnejše kamniške trgovce v sredini 15. stoletja. Trgoval je z volovskim, ovčjim, kozjim, konjskim in drugim krznom. Trgovina je tedaj v Kamniku veljala za osrednjo gospodarsko dejavnost.

Kamniška trgovina se je v 15. in v prvi polovici 16. stoletja v precejšnji meri usmerjala na Reko, kamor so trgovci izvažali pretežno krzno in železo. Med letoma 1447 in 1456 je na Reki stalno trgovalo pet trgovcev iz Kamnika, ki so bili med bogatejšimi meščani. Med njimi je bil tudi Jurij Seydl, ki je na Reki trgoval med letoma 1454 in 1456. V štiridesetih letih je bil še meščan v Ljubljani, v Kamnik je najverjetneje prišel po poslovnih in sorodstvenih zvezah, bil je namreč bratranec Ahacija Pečarja, za katerega je kot pooblaščenec opravljal posle tudi na Reki (Jurlinus Seydel de Labaco vice as nimine Acatij de Steyn eius sorori). Tam je leta 1455 Seydl ustanovil trgovsko družbo, njegov družabnik je bil Nikolaj de Barnis, ki mu je ob zaključku družbe v omenjenem letu ostal dolžan 136 zlatih dukatov. Seydl se omenja tudi v listini iz leta kasneje, ko je bil po pogodbi, ki jo je sklenil s sinom reškega sodnika, dolžan iz Reke v Benetke prepeljati 590 govejih in konjskih kož ter 140 svežnjev železa. Za izvršitev dogovora je uporabil najeto ali morda celo lastno ladjo. Zabeleženo je tudi, da je Seydl enkrat na Reko pripeljal 590 volovskih in konjskih kož, drugič pa kož v vrednosti 574 dukatov, kar je predstavljajo več kakor 600 kož.

Seydl je bil lastnik ena najlepših kamniških posvetnih stavb. Hiša stoji na današnjem Glavnem trgu 25 in sodi med najpomembnejše meščanske hiše v Kamniku. Stavba je v osnovi s konca 15. in začetka 16. stoletja. Na fasadi so vzidani gotski podokenski reliefi in vogalni pomol. Okna v prvem nadstropju imajo figuralno in ornamentalno dekorirane podokenske reliefe, pri čemer prvi predstavlja sv. Jurija, ki z mečem zabada zmaja, drugi pa hišno znamenje, ki morda predstavlja pečatno simboliko Jurija Seydla in znamenje v obliki črke V s prekrižanim desnim krakom, ki je najbrž pripadal Seydlovi ženi, ter ga najdemo leta 1504 tudi na freski sv. Erazma pri sv. Primožu. Hišo so zgradili mojstri kamniške klesarske in stavbarske delavnice, ki je hiši naredila tudi prvi arkadni hodnik oz. križnorebrasti obok v meščanski hiši na Slovenskem. Eden od prostorov je bil menda celo poslikan s freskami.

Leonard Seydl, ki je malo pred koncem 15. stoletja doštudiral na dunajski univerzi in kasneje postal kranjski arhidiakon in ljubljanski kanonik, je bil najverjetneje njegov sin.

Vnos SS