Rodil se je leta 1913 na Grabnu v Kamniku. Starša Franc Levičnik in Marija, roj. Zakotnik sta bila lastnika znane kamniške gostilne Grog. Oče je bil leta 1916 hudo ranjen na fronti v Galiciji in je kmalu zatem umrl. Šest let kasneje je umrla še mati, zato je skrb zanj in njegove sorojence prevzel očetov prijatelj Janko Stele. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, maturiral je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Vpisal se je na Pravno fakulteto ljubljanske univerze in na njej diplomiral ter leta 1938 doktoriral. Po študiju je opravil enoletno prakso na sodiščih v Ljubljani in Kamniku, nato se je zaposlil v Brežicah kot odvetniški pripravnik. Leta 1941 se je poročil z Ljubljančanko Tončko Babšek, uradnico na sodišču v Kamniku. Imela sta dva sinova.
Po napadu sil osi na Jugoslavijo je bil junija 1941 aretiran ter izgnan v Srbijo. Ker je bila žena rojena v Ljubljani je kmalu dobila dovoljenje za vrnitev v Ljubljansko pokrajino. Preko Osvobodilne fronte mu je priskrbela lažno potrdilo, da se je rodil v Kamniku pod Krimom, kar mu je omogočilo vrnitev v Ljubljano. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil julija 1942 skupaj s svakom aretiran in interniran v taborišče Gonars. Kasneje je bil premeščen v taborišče Monigo pri Trevisu (it), kjer je ostal do kapitulacije Italije septembra 1943.
Po koncu druge svetovne vojne se je zaposlil kot pravnik pri Gospodarski zbornici v Ljubljani in se posvetil zunanjetrgovinskim poslom. Vključil se je v številne družbenopolitične organizacije, bil član ljubljanskega Mestnega sveta, Skupščine Ljubljana-Šiška ter raznih komisij in odborov. Leta 1964 je sprejel službo v Iraku, kjer je kot pravnik, finančni strokovnjak in predstavnik jugoslovanskih podjetij sodeloval pri velikih projektih gradnje daljnovodov in izgradnji cestnega omrežja. Po vrnitvi v domovino leta 1976 je bil zaposlen v zunanjetrgovinskih sektorjih podjetij Slovenija ceste in Slovenijales. V tem obdobju je poleg redne službe vodil tečaje za vodenje in preučevanje zunanje trgovine. Za svoje delo je prejel odlikovanje red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo. Po upokojitvi je bil dejaven član upokojenskih društev tako na državni, kot lokalni ravni. Umrl je leta 1994 v Ljubljani.
V času študija je bil član številnih kamniških društev: Sokola, Narodne čitalnice (igralec, flavtist v salonskem orkestru), plavalne in smučarske sekcije Športnega društva, Planinskega društva, Turističnega društva, Društva prijateljev Francije pod vodstvom Klavdije Žvokelj Gabrijelčič, francoskega krožka in Nogometnega kluba. Bil je tudi član kamniške vaterpolske ekipe in dober smučar-skakalec. Ob odkritju okostja mamuta v Nevljah leta 1938 je sodeloval pri iskanju kosti z viviantom (en), kartiranju lege kosti ter določanju inventarnih številk posameznih kosti. V Kamnik se je pogosto vračal tudi v zrelih letih. Hodil je v planine, se udeleževal razstav ter predaval o svojem življenju v Iraku, zgodovini Mezopotamije, itd. Bil je dejaven v Klubu intelektualcev Kamnik in član njegovega izvršnega odbora.
Vnos: MS