Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Benigen Snoj leta 1902 v Aleksandriji (vir: dlib.si)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Ljubljana, 1998.

Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1902, Celovec, 1902 (na dlib.si).

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Ravnak Mojca: Dorica Makuc, Aleksandrinke. V: Traditiones, vol. 24 (1995), str. 493-496 (na dlib.si).

Slovenska biografija

Poglejte še

Aleksandrinke (na aleksandrinke.si)

Horvat, Tadej; Roškar, Tadej: Aleksandrinke: Fenomen primorskih žensk, Maribor, 2009.

Skriti obrazi Aleksandrije (na goriskimuzej.si)

Snoj, Benigen: Aleksandrija in Slovenci. V: Mohorjev koledar za navadno leto 1906, Celovec, 1906 (na dlib.si)

Wikipedia (sl)

Natisni

p. Benigen (Franc) Snoj

duhovnik, frančiškan, publicist, ranocelnik, redovnik, urednik.

* 17. 9. 1867, Zagorje ob Savi, Toplice
10. 5. 1942, Rome City, Indiana, ZDA





Rodil se je leta 1867 v Toplicah* (danes so del Zagorja ob Savi) v družini kovača Janeza in Terezije, roj. Dernovšek. Po osnovni šoli v domačem kraju in Zagorju se je najprej šolal na ljubljanski realki in opravil pet razredov. V frančiškanski red je vstopil leta 1886. Gimnazijo je končal v Kostanjevici pri Gorici leta 1889. Med letoma 1889 in 1893 je študiral bogoslovje v Kamniku, vmes je bil leta 1890 posvečen v duhovnika. Po zaključku študija je še dve leti deloval v Kamniku kot katehet (1893-1895), nato je bil katehet in kurat v bolnišnicah v Novem mestu (1895-1901). V Novem mestu se je posvetil tudi študiju homeopatije.

Leta 1901 je odšel v Egipt, kjer je deloval med slovenskimi izseljenci. Sprva je bil duhovnik v Aleksandriji (1901-1909), nato v Kairu (1909-1913). Bil je tudi odbornik društva Slovenska palma ob Nilu. Pomembno je bilo zlasti njegovo delo med slovenskimi izseljenkami v Egipt - t.i. aleksandrinkami. Na njegovo pobudo le bila leta 1902 v Aleksandriji ustanovljena Krščanska zveza Slovenk. Leta 1910 je v mesečniku Cvetje z vertov sv. Frančiška izdal knjižico Slovenka v Egiptu, v kateri je izseljenkam podal napotke za življenje v tujini. O življenju Slovencev v Egiptu je leta 1906 v Mohorjevem koledarju objavil tudi spis Aleksandrija in Slovenci. Po odhodu iz Egipta je do leta 1915 deloval v Jeruzalemu, nato se je za krajši čas vrnil v domovino.

Še v letu 1915 je bil imenovan za prvega provincialnega komisarja slovenskih frančiškanov v ZDA in to službo opravljal do leta 1922. V drugo je bil provincialni komisar med letoma 1927 in 1930. Leta 1916 je v New Yorku ustanovil slovensko župnijo sv. Cirila in Metoda. V letu 1928 se je preselil v frančiškanski samostan sv. Križa v Lemontu (en) pri Chicagu, kjer je organiziral noviciat in študij filozofije ter poučeval. Med letoma 1930 in 1938 je vodil slovensko župnijo sv. Terezije v Johnstownu (en) v Pensilvaniji ter leta 1933 tu zgradil novo cerkev s samostanom. Kot vizitator je obiskoval številne kraje po ZDA, kjer so živeli slovenski izseljenci ter si prizadeval za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Objavljal je prispevke v mesečniku Ave Maria ter sodeloval pri urejanju revije. Leta 1941 je napisal avtobiografijo. Umrl je leta 1942 v ZDA.

Vnos: MS

 

*V nekaterih virih se kot kraj njegovega rojstva pojavljajo Izlake.


Nazaj Naprej