A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Viri in literatura

Jaksch von, August: Monumenta historica Ducatus Carinthiae III, Klagenfurt, 1904, str. 304.

Kos, Dušan: Ministeriali grofov Andeških na Kranjskem: do srede 13. stoletja. V: Grofje Andeško-Meranski: prispevek k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku : Die Andechs-Meranier: Beiträge zur Geschichte Europas im Hochmittelalter, Kamnik, 2001

Kos, Franc: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (knj. 4), Ljubljana 19021928.

Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika. V: Kamnik 1229-1979, Ljubljana 1985, str. 19-22

Schumi, Franz: Urkunden-und Regestenbuch des Herzogtums Krain, Laibach, 1883.

Natisni

Viljem (Wilhelmus) Mekinjski (de Minkendorf)

plemič.

* 12. stoletje




Viljem I. Mekinjski se omenja v vsaj dveh besedilih iz sredine 12. stoletja. Prvič je zabeležen kot ena izmed prič v prepisu listine, datirane med leti 1143 in 1147, ki se je ohranila v Vetrinjski kopialni knjigi iz 15. stoletja. S Karlom Kamniškim sta prva zanesljivo izpričana andeška ministeriala, ki sta živela na območju Kamnika in njegove okolice. Drugič je zabeležen v listini datirani pred leto 1169, iz katere je razvidno, da je samostanu v Stični podaril eno hubo.

O njegovem življenju ni nič znanega. Verjetno je bil eden od njegovih potomcev Seifrid I. Mekinjski, ki je leta 1209 živel v Mekinjah pri Kamniku. Rodbina Mekinjskih se v moški liniji konča  z Viljemom II. (morda njegov vnuk ali pravnuk), ki je v letih 1252-1267 živel v Mekinjah. Hčer Viljema II. Reychtz se je okrog leta 1253 poročila s freisinškim ministerialom Wulfingom Raeblom iz Škofje Loke, vendar najbrž ni imela otrok. Ker Viljem II. ni imela dediča, so posesti dedovali njegovi nečaki Seifrid, Eberhard in Bertold Gall. Potomce je imel samo Seifrid II., ki je tako začetnik Mekinjske veje Gallenbergov.

Vnos: MS


Nazaj Naprej