Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Iskalnik

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Iskalnik



Od
RadDatePicker
Open the calendar popup.


Do
RadDatePicker
Open the calendar popup.
select
Od
RadDatePicker
Open the calendar popup.


Do
RadDatePicker
Open the calendar popup.
select

Lovrenc Erzar

29. 7. 1835 - 6. 7. 1903
ljudski umetnik, mlinar, podobar, rezbar.

Kot mlinar je delal v lesenem mlinu ob potoku Brnik med Nasovčami in Lahovčami. S preprostim lesenim orodjem je izrezoval podobe Boga, svetnikov, Marije, angelov, poleg tega pa še oltarčke in okrasne predmete. Najrajši je imel reliefno plastiko (visoki relief). Odlikoval se je po svojski tehnični obdelavi snovi, zlasti uporabi cikcakastega vreza v les, po globokem ljudskem verskem ču...

Franc (Frančišek) Osole

26. 3. 1857 - 9. 5. 1907
podobar.

Izdelovalec cerkvene opreme Franc Osole se je rodil leta 1857 v Kamniku. Izučil se je pri podobarjih Leopoldu Götzlu v Ljubljani in Ignaciju Oblaku v Celju. Kasneje je bil zaposlen v različnih krajih, nazadnje pri Juriju Tavčarju v Idriji (1875-1879). Leta 1879 se je vrnil v Kamnik in tu odprl delavnico. Izdeloval je oltarje, prižnice, okvirje za križeve pote, itd. Med drugim je postavil oz. ...

Matija Ožbič

15. 2. 1828 - 7. 3. 1888
kipar, podobar, rezbar.

Okrog leta 1852 se je preselil v Kamnik, kjer je najprej živel v hiši na Šutni št. 15, kasneje pa se je postavil hišo pod Zapricami. Bil je stric Franca Ksavera Tončiča, kateri je po njegovi smrti prevzel vodenje delavnice. Izdeloval je predvsem kiparske izdelke iz lesa, štuka  in umetnega marmorja. Njegova rezbarska delavnica spada, poleg Osoletove in Tonči...

Franc Ksaver Tončič

10. 11. 1865 - 14. 3. 1919
kipar, podobar, rezbar.

Rodil se je leta 1865 v Črnem Vrhu v družini kočarja Josipa in Marije, rojene Ožbič. Za kiparja se je izučil pri svojem stricu Matiji Ožbiču v Kamniku. Ker je izhajal iz revne družine si nadaljnjega študija na Dunaju kljub talentu ni mogel privoščiti. Po stričevi smrti se je leta 1888 osamosvojil in na Šutni 6 odprl delavnico. Delavnica je bila povezana s hišo in j...

1