Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Dr. Nikolaj Sadnikar (vir: Častni občani občine Kamnik)

Galerija slik
Dr. Nikolaj Sadnikar ob svojem zadnjem obisku v Matični knjižnici Kamnik junija 2012, ko si je prišel ogledat postavitev knjig iz svoje donacije.
Dr. Nikolaj Sadnikar in direktorica Matične knjižnice Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir sta 20. marca 2012 v Sadnikarjevi hiši na Šutni podpisala donatorsko pogodbo, s katero je dr. Sadnikar knjižnici podaril številne dragocene knjige iz priročne knjižnice njegovega očeta.
Sadnikarjeva hiša na Šutni v Kamniku. V njej domuje tudi prva zasebna muzejska zbirka na Slovenskem, ki jo je leta 1893 ustanovil Josip Nikolaj Sadnikar.
Viri in literatura

Brojan, Matjaž: Sledi radijskih poti : petdeset zgodb o preteklosti, ljudeh, dediščini in dogodkih, ki so zaznamovali čas, Domžale, 2014, 35-51.

Kotnik, Andrej: Donacija dr. Nikolaja Sadnikarja Matični knjižnici Kamnik, Knjižničarske novice, l. 22, št. 4/5 (apr./maj 2012), 17-19.

Mejač, Vera: Kamnik je njegova velika ljubezen, v Kamniški zbornik (2006), letnik 18, 359-362.

Mejač Vera: Kamnik - njegova velika ljubezen: v spomin dr. Niku Sadnikarju (1916-2012), Kamniški občan (07.12.2012), letnik 51, številka 21, 4.

Torkar, Zora: V spomin dr. Niku Sadnikarju, v  Kamniški zbornik (2014), letnik 22, 397-398.

Natisni

Nikolaj Sadnikar

častni občan/meščan, filatelist, kulturni delavec, partizan, zdravnik.

* 19. 4. 1916, Kamnik
30. 11. 2012, Kamnik


Območje delovanja: Kamnik.


Rodil se je v družini kamniškega kulturnika, muzealca, veterinarja, mecena in častnega meščana Josipa Nikolaja Sadnikarja. Osnovno šolo je končal v Kamniku in gimnazijo v Ljubljani. Po končani gimnaziji, se je vpisal na študij medicine na takrat še nepopolno medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij medicine je zaključil v Zagrebu tik pred začetkom 2. svetovne vojne. V prvih dneh vojne se mu je iz Zagreba uspelo vrniti v Kamnik, kje je bil aretiran in odpeljan v koncentracijsko taborišče v Begunje. Po izpustitvi iz taborišča se je vrnil v Zagreb in nato v bolnišnicah v Vukovarju, Osijeku in Đakovu opravil staž na kirurgiji. V oktobru 1943 je bil kot specializirani kirurg mobiliziran v hrvaško domobranstvo (hr), kjer je kot kirurg deloval do avgusta 1944, ko je prebegnil v partizane in po desetih dneh zamenjal vodjo mobilne kirurške ekipe VII. divizije. Kot partizanski kirurg je bil soudeležen pri bitkah na Hrvaški Zagori, Vrbovcu, Koprivnici, v Podravini (hr), Posavini (hr) in Kalniku, tja do osvoboditve mesta Bihać (bs) 28. marca 1945, ko je nevarno zbolel in bil kot težki ledvični bolnik prepeljan v korpusno kirurško ekipo in odtod v bolnico v že osvobojenem Ogulinu. Koncem avgusta 1945 se je kot invalid rekonvalescent prvič spet lahko vrnil v Kamnik, bil nato dodeljen za upravnika ranjencev v Petrinjo, odtod na mesto vodje baze I. stopnje sanitete Zagreba, ter kot 35 odstotni invalid postal upravnik bolnice Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v Portorožu. Zdravniški izvidi mu niso dopuščali nadaljevati delo kirurga, zato se je preusmeril v radiologijo. Po specialističnem izpitu iz radiologije leta 1957 mu je bilo dodeljeno mesto specialista radiologa v vojni bolnici v Ljubljani, kjer je bil leta 1980 kot polkovnik upokojen. Kot izkušen zdravnik specialist je leta 1972 pomagal tudi pri ustanovitvi rentgenološkega oddelka v zdravstvenem domu Kamnik in bil 14 let, vse do leta 1986, njegov vodja.

Dr. Nikolaj Sadnikar je velik del življenja posvetil Kamniku. Posebej ga je zanimala kamniška starejša zgodovina in njena arhitekturna, umetnostnozgodovinska in arheološka zapuščina. Slovel je kot eden najboljših poznavalcev kamniške preteklosti in izvrsten poznavalec mesta in okolice. Bil je pobudnik kuturnega sodelovanja med Kamnikom in bavarski mestom Andechs (de), ki ju zgodovinsko povezuje rodbina Andeških grofov. Kritično je opazoval družbeni, gospodarski in kulturni razvoj kamniške občine in nanj skušal vplivati s številnimi predlogi. Obdobje po upokojitvi je namenil razvoju kamniškega turizma. S posebno ljubeznijo je ohranjal in promoviral muzejsko zbirko svojega očeta. Leta 1964 je del zasebne zbirke, 1468 predmetov, prevzel kamniški muzej, preko tisoč predmetov pa je ostalo v Sadnikarjevi hiši na Šutni kot del zasebne zbirke, po kateri je dr. Nikolaj Sadnikar še v poznih letih  z veseljem in z izčrpno razlago vodil obiskovalce. Dolga leta je sooblikoval turistično podobo Kamnika. Oživil je Turistično društvo in bil 18 let zelo aktiven podpredsednik. Skoraj dvajset let je bil turistični vodnik po Sloveniji in tujini. Skupaj z Svetozarjem Frantarjem in Božom Matičičem je postavljal prve temelje in zamisli o "dnevu narodnih noš v Kamniku", pri organizaciji katerih je bil kasneje zelo dejaven. Na njegovo pobudo so v Kamniku in okolici postavili številna spominska obeležja znanim rojakom: slikarju Ivanu Vavpotiču, igralki Mariji Veri, Juriju Japlju, slikarjem družine Koželj (Matiju, Antonu in Maksu) relief graditelju kamniške proge Alojziju Prašnikarju, doprsni kip akademiku Francetu Steletu v Tunjicah, Josipu Nikolaju Sadnikarju, slikarju Fortunatu Bergantu ter zdravniku Juriju Starovašniku. Na njegovo pobudo je bil označeno tudi mesto v Nevljah, kjer so leta 1938 ob gradnji mostu odkrili okostje mamuta. Veliko pomembnih nekrologov (en) in drugih dogodkov je zapisal v Kamniški občan, Kamniški zbornik, v Zdravstveni vestnik in Delo. Več kot deset let je na radiu Slovenija z novinarjem Matjažem Brojanom soustvarjal oddajo Sledi časa, v kateri je govoril o zgodovini Kamnika in njegovih pomembnih ljudeh. Sodeloval je pri ustanovitvi športnega društva in športnih sekcij, v kamniškem nogometnem klubu je bil aktiven igralec v letih 1928-1937. Član Planinskega društva Kamnik je bil vse od leta 1956. Ob 100-letnici društva je pripravljal planinski zbornik. Od mladih let je bil tudi filatelist, v kamniško filatelistično društvo se je včlanil leta 1971. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Leta 2003 mu je občinski svet občine Kamnik ob občinskem prazniku podelil naslov častnega občana.

Dr. Nikolaj Sadnikar je marca 2012 Matični knjižnici Kamnik daroval 221 knjig iz knjižnice svojega očeta. Med drugim tudi Kopitarjevo in Metelkovo slovnico ter več starih tiskov iz 16. in 17. stoletja. Posebno mesto v njegovi donaciji imajo medicinski priročniki iz knjižnice višjega ranocelnika v kamniški smodnišnici Augusta Walterja (1831-1910).

Vnos: AK


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik