Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Emilijan Cevc (vir: Častni občani občine Kamnik)

Galerija slik
Maksim Gaspari in dr. Emilijan Cevc.
Odkritje spominske plošče Josipu Nikolaju Sadnikarju, 28. 7. 1989. Med govorniki je bil tudi akad. dr. Emilijan Cevc.
Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 2, 1988.

Kladnik, Darinka: (Ne)znani Slovenci, Ljubljana, 2017, str. 36.

Klemenc, Alenka: K osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca, v Kamniški zbornik (2002), letnik 16, 245250.

Lesar, Marko: Emilijan Cevc (19292006), Kamniški občan (2006), letnik 45, številka 3, 10.

Lesar, Marko: Emilijan Cevc (19202006), Kamniški zbornik (2008), letnik 19, 389. 

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, AL, Ljubljana, 2008.

Slovenski veliki leksikon, AG,  Ljubljana, 2006.

Splošni leksikon založbe Modita: v eni knjigi, Kranj, 2006.

Natisni

Emilijan Cevc

akademik, častni občan/meščan, doktor znanosti, pisatelj, umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor.

* 5. 9. 1920, Kamnik
31. 1. 2006, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana.


Rodil se je leta 1920 v trgovski družini v Kamniku. Nižjo gimnazijo je končal v Novem mestu, višjo gimnazijo pa v Ljubljani. Diplomiral je leta 1946 in doktoriral leta 1952 na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Od leta 1950 dalje je delal pri Umetnostnozgodovnskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. V letih 1962 in 1963 je bil štipendist ustanove Alexandra von Humboldta v Münchnu. Od leta 1968 dalje je bil znanstveni svetnik. Leta 1981 je postal dopisni, leta 1985 pa redni član SAZU. Nekaj let je predaval umetnostno zgodovino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S predavanji je večkrat gostoval v različnih središčih doma in na tujem. 

Leta 1982 je prejel Nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom. Med njegova pomembna dela spadajo tudi Srednjeveška plastika na Slovenskem (1956, 1963), Poznogotska plastika na Slovenskem (1970) in Slovenska umetnost (1966). Leta 1984 je prejel mednarodno Herderjevo nagrado (de). Leta 1990 je postal častni občan občine Kamnik. Leta 1997 je prejel Steletovo nagrado

Cevc se je posebej posvečal srednjeveški umetnosti na Slovenskem, predvsem srednjeveškemu kiparstvu. Vzporedno ga je pritegnilo slikarstvo 17. stoletja in pomen Valvasorjevega umetniškega kroga. Poleg tega je spremljal sodobne umetniške pojave in v samostojni publikaciji objavil obširen pregled celotne slovenske umetnosti. Sodeloval je pri pripravljanju različnih razstav v Ljubljani in drugod ter za kataloge pisal spremna besedila, posebej za slikarstvo 19. stoletja. Bil je med avtorji razstave Umetnost na jugoslovanskih tleh od prazgodovine do danes v Parizu in Sarajevu (1971). Več kot 350 razprav je objavil v številnih strokovnih revijah in zbornikih, največ v Zborniku za umetnostno zgodovino, Loških razgledih in Kamniškem zborniku. Pisal je tudi o etnografskih in arheoloških vprašanjih. Cevc je v svojem delu razvil Steletovo umetnostnogeografsko metodo in zlasti v besedilih o srednjeveškem kiparstvu opredelil regionalne lastnosti umetnosti na naših tleh. Pri svojem delu je izhajal iz širšega, vsaj srednjeevropskega okvira. Cevc je deloval tudi v Slovenskem umetnostnozgodovinskem društvu. Odgovoren je bil za izdajanje umetnostnozgodovinskih publikacij pri Slovenski matici v Ljubljani. Raziskovalno delo je vselej povezoval s prizadevanji za ohranitev in predstavitev spominske dediščine. Med vidnimi uspehi te vrste je zbirka gotske plastike v Narodni galeriji v Ljubljani. Zadnja leta svojega življenja je bil aktiven med snovalci muzeja cerkvene umetnosti v Stični. V mladih letih se je uveljavil tudi kot pripovednik. Napisal je več črtic in povesti. Med njimi so zbudile pozornost poetične črtice v knjigi Preproste stvari (1944). Umrl je leta 2006 v Kamniku. Njegova soproga je bila umetnostna zgodovinarka Anica Cevc

Vnos: PP


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik