Cene Matičič (vir: Častni občani občine Kamnik)

Viri in literatura

Kovač, Bogomir: Cene Matičič, kamniški polihistor, Kamniški zbornik (2008), letnik 19, 383-388.

Smolnikar, Anton Tone: Žalna seja občinskega sveta občine Kamnik, Kamniški občan, februar 2007, 3.

Trbižan, Milan: Osemdeset let mag. Ceneta Matičiča in petdeset let kamniške gimnazije, v Kamniški zbornik (2000), letnik 15, 225-226.

Natisni

Cene Matičič

častni občan/meščan, ekonomist, ključavničar, pevec, pisatelj, politik, poslanec, učitelj, univerzitetni profesor, zborovodja.

* 12. 7. 1920, Kamnik
13. 2. 2007, Kamnik


Območje delovanja: Ajdovščina, Domžale, Kamnik, Ljubljana, Stična.


Rodil se je leta 1920 v stari kamniški družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani, študiral je v Parizu, Beogradu in Ljubljani. Višjo gimnazijo je zapustil in se leta 1938 podal v špansko državljansko vojno. Do tja ni prišel, ker so ga prej aretirali francoski obmejni organi in poslali v dom za ubežnike. Tam se je izučil za ključavničarja in se leta 1940 vrnil domov. Kot mladenič se je udeleževal srečanj Krožka prijateljev Francije pod vodstvom Klavdije Žvokelj Gabrijelčič.

Po vojni je najprej diplomiral iz matematike in fizike, potem pa še na Fakulteti za politične vede in novinarstvo, kjer je dosegel naziv magister znanosti. Kljub temu, da je kot učitelj matematike in fizike služboval v številnih krajih po Sloveniji (več let je poučeval v osnovnih šolah v Stični in Ljubljani), je bil neprestano povezan z rodnim Kamnikom, saj mu je posvetil velik del svojega življenja. Med drugim je bil eden od pobudnikov višje gimnazije (danes Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik) v Kamniku. Postal je njen prvi ravnatelj. Poučeval je tudi na srednjih šolah v Ajdovščini, Domžalah in Ljubljani. 

Njegova velika ljubezen je bila glasba. Že pri šestnajstih letih je pel tenor pri prvem slovenskem pevskem društvu Lira iz Kamnika, nato v Maroltovem Akademskem pevskem zboru (APZ), bil je član radijskega zbora ter učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Vodil je številne pevske zbore in z njimi dosegal uspehe v Sloveniji in svetu. Po vojni je v tedanjem kamniškem okraju napisal in objavil številne strokovne kritike s področja glasbe. V zadnjih letih, ko se je ponovno vrnil v Kamnik, ni bilo prireditve, da o njej Cene Matičič ne bi zapisal svojih strokovnih glasbenih pogledov. 

Tretje področje njegovega življenjskega ustvarjanja pa je bilo uresničevanje ekonomskih znanosti v praksi. O tem je napisal številne znanstvene in strokovne članke. Od leta 1966 do 1974 je predaval na Pedagoški akademiji in na Ekonomski fakulteti. Nekaj knjig, med njimi njegovo zadnjo o tej tematiki Nobelovci s področja ekonomije 1969-2000 je izšlo ob občinskem prazniku leta 2002. V slovenskem in jugoslovanskem političnem prostoru je veljal za kontroverzno osebnost polpreteklega časa. Slovenski in jugoslovanski javnosti je znan po Akciji 25 poslancev med katero se je leta 1971 izpostavil kot idejni in praktični nosilec odpora evropsko razmišljujočih liberalcev proti usmeritvam starih komunističnih sil. Skoraj dve desetletji je bil izločen iz javnega življenja. V tem času je bil zaposlen v Lesnini. V javnem življenju se je lahko pojavil šele konec osemdesetih let, ko mu je bilo vrnjeno tudi njegovo »dobro ime«. Njegova knjiga Vpet v pomlad sedemdesetih let, ki je izšla ob občinskem prazniku leta 2004, je bila, kot je zapisal v uvodnih mislih, njegova obveznost. Umrl je februarja 2007 v Kamniku.
Bil je bratranec operne pevke Valerije Heybal.

Vnos: PP


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž