Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Janez Matjašič (vir: Kamniški občan (1996), letnik 35, številka 16)

Viri in literatura

Božidar Drovenik: Akademik Janez Matjašič, Kamniški občan (1996), letnik 35, številka 16, 4.

Božidar Drovenik: Akademik profesor dr. Janez Matjašič (14.51921-9.8.1996), v Kamniški zbornik (1998), letnik 14, 209-210

Natisni

Janez Matjašič

akademik, biolog, doktor znanosti, filatelist, univerzitetni profesor, zoolog.

* 14. 5. 1921, Ljubljana
9. 8. 1996


Območje delovanja: Ljubljana.


Rodil se je 14. maja 1921 v Ljubljani. Maturiral je leta 1941 na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Kot dijak se je udeleževal srečanj Krožka prijateljev Francije pod vodstvom Klavdije Žvokelj Gabrijelčič. Na Prirodoslovno-matematični fakulteti je diplomiral leta 1951. Leta 1957 je opravil doktorat

Leta 1951 se je zaposlil kot asistent na Biološkem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in kasneje postal strokovni sodelavec. Mesto docenta za zoologijo na Univerzi v Ljubljani je prevzel leta 1960. Že leta 1965 je bil izbran za izrednega profesorja za zoologijo. Junija 1973 je bil izvoljen za znanstvenega svetnika Biološkega inštituta Jovana Hadžija SAZU in leta 1974 za dopisnega člana SAZU. V letu 1975 se je zopet preselil nazaj na Biološki inštitut ZRC SAZU, kjer je delal vse do upokojitve leta 1987. Redni član SAZU je postal leta 1989. Študijsko se je izpopolnjeval v Podzemskem laboratoriju Moulis (en) v Pirenejih Franciji in krajši čas tudi v Banyulsu (en). Vodil je raziskovalne odprave v Zahodno Afriko in po krasu Jugoslavije. Študijsko je potoval na Kitajsko, v Nepal in Šri Lanko. Njegovo raziskovalno delo je bilo usmerjeno na različna področja zoologije in speleobiologije. Odkril in opisal je številne nove vrste in celo nove rodove. S tem je postal svetovno priznani strokovnjak in eden redko priznanih svetovnih znanstvenikov za temnocefale (en). Njegovo pedagoško delo na univerzi je bilo zelo uspešno, profesor Matjašič je bil eden najbolj priljubljenih profesorjev na biologiji. 

Njegov znanstveni opus obsega 40 znanstvenih in strokovnih razprav in knjigo iz leta 1989 Monography of the Family Scutariellidae, kjer opisuje štiri nove vrste. Napisal je tudi dve poljudnoznanstveni deli in sicer knjižico Nevidno življenje in knjigo Iz življenja najmanjših. Zelo pomemben je njegov znanstveni prispevek k filogenetskim raziskavam, ki zavzemajo sistematsko razdelitev živalskega debla nevretenčarjev, ki ga obravnava v okviru filogenetsko izdelanega sistema, kot ga je postavil njegov učitelj akademik Jovan Hadži. Leta 1957 je dobil Levstikovo nagrado za poljudnoznanstveno knjigo Iz življenja najmanjših in 1987 Jesenkovo nagrado za pedagoško delo na univerzi. Za entomologijo se je Matjašič zanimal že  od otroški let. Še kot dijak je zbiral hrošče in metulje. Tudi kasneje je že kot formirani biolog del svojega časa posvetil žuželkam. Od hroščev so ga zanimali predvsem jamski, skarabeji, rogači in vse eksotične žuželke. Po njem je Egon Pretnar opisal vrsto Ceutmonocharis matjasici. Tudi sam je napisal prispevek o zoogeografiji jamskih hroščev Slovenije. Zelo vneto je zbiral tropske hrošče in metulje, tako da je za njim ostala razmeroma velika zbirka teh žuželk. Skupaj z Božidarjem Drovenikom sta napisala prispevek o favni rogačev Slovenije. Kot profesor zoologije nevretenčarjev  je žuželkam med svojimi predavanji dal zelo pomembno mesto in je svoje bogato znanje o tej skupini živali prenašal na študente biologije. Matjašič je bil zelo ponosen Kamničan. Ob vsaki priložnosti je pri predavanjih iz živalstva vedno omenil, da je bila ta živalska vrsta najdena tudi v Kamniku in njegovi okolici. Umrl je leta 1996.

Vnos: PP


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik