P. Angelik Hribar (vir: Arhiv Slovenske frančiškanske province Sv. križa, osebna mapa p. A. Hribarja.)

Galerija slik
Viri in literatura

Mošnik, Marinka: Pater Angelik Hribar, v Kamniški zbornik (2008), letnik 19, 239248.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, 2005.

Škulj, Edo: Slovenski frančiškanski glasbeniki, v Sattnerjev zbornik: simpozij ob 60. obletnici smrti, Ljubljana 1995.

Natisni

p. Angelik (Jožef) Hribar

duhovnik, frančiškan, glasbenik, organist, pedagog, redovnik, skladatelj, učitelj, zborovodja.

* 3. 3. 1843, Zgornji Tuhinj
6. 4. 1907, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana.


Jožef Hribar se je rodil v Zgornjem Tuhinju. Bil je mlajši brat skladatelja in zborovodje Antona Hribarja. Šolal se je v Kamniku in v Ljubljani. Po končanem 6. gimnazijskem razredu je 28. 8. 1863 vstopil v frančiškanski red in prevzel redovno ime Angelik.  Slovesne redovne zaobljube je opravil 30. 8. 1866, v duhovnika pa je bil posvečen 31. 3. 1867 v Ljubljani. Nekaj časa je poučeval na osnovni šoli v Kamniku, leta 1873 je prišel v Ljubljano, kjer je prevzel orglanje in zbor v cerkvi Marijinega vnebovzetja na današnjem Prešernovem trgu. Od leta 1890, ko je iz Novega mesta prišel p. Hugolin Sattner (18511934) in prevzel vodstvo kora v cerkvi Marijinega vnebovzetja, je p. Angelik večinoma le še orglal in pomagal pri pastoralnem delu kot pridigar in spovednik. To službo je opravljal do smrti. 

Glasbeno je bil zelo izobražen, med njegove učitelje prištevajo Kamila Maška (18311859), Antona Nedvĕda (18291896) in Antona Foersterja (18371926), veliko glasbenega znanja si je pridobil tudi sam. Za slovensko cerkveno glasbo ima velike zasluge: 1) bil je učitelj na osnovni šoli; celih 27 let je poučeval klavir ter koralno in figuralno petje; 2) bil je ustanovni član Cecilijinega društva leta 1877 in 30 let njegov odbornik, 4) bil je spreten organist, 5) bil je škofijski kolavdator orgel in o tem poročal v reviji Cerkveni glasbenik, 6) bil je plodovit skladatelj predvsem sakralne, pa tudi posvetne glasbe. Več njegovih skladb je izšlo v Cerkvenem glasbeniku, tudi dve maši. Sam je izdal zbirki Venec Mariji (1882) in Zdihljeji k Mariji Devici (1875). Kasneje sta s p. Hugolinom Sattnerjem izdala vsaj tri zvezke z naslovom Slava Bogu, po njegovi smrti pa sta Hugolin Sattner in Stanko Premrl (18801965) v letih 19101912 izdala tri zvezke njegovih skladb. Sam je uredil pesmarico Slava Brezmadežni (1904).

Vnos: AK


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž