Po osnovni šoli v Kamniku (1906-1913) je v letih 1913-1918 obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, v letih 1918-1920 pa še dvorazredno trgovsko šolo. Leta 1920 je nastopil službo v kamniški mestni hranilnici. Violino se je učil pri organistu Josipu Heybalu v Kamniku, nato pa pri Josipu Vedralu. Po mutaciji je začel s študijem solopetja pri Mateju Hubadu na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Bil je tenorist s precejšnjim glasovnim obsegom in naravno lepim glasom. Leta 1920 je prevzel vodstvo Prvega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku, s katerim je žel odmevne uspehe doma in v tujini. Na čelu Lire je bil 42 let. V poznih 20-ih in zgodnjih 30-ih letih je vodil tudi orkester Narodne čitalnice v Kamniku ter z njim pripravil nekaj vokalnoinštrumentalnih koncertov, med drugim tudi Griegovo kantato Novi dom (Landkjendig). Med drugo svetovno vojno, ko so nacisti nasilno ustavili slovensko kulturno življenje, se je udejstvoval s petjem v cerkvenem zboru, kjer je bila dovoljena slovenska pesem. Večkrat so mu zaupali solistične vloge iz običajnega repertoarja cerkvene glasbe slovenskih in tujih skladateljev. V tem času je nastalo precej njegovih skladb za mešani zbor na bogoslužna besedila, ki so bila tudi izvedena. Po drugi svetovni vojni so prišle na vrsto njegove umetne skladbe. Pomanjkanje formalne izobrazbe je nadomestil z velikim talentom. Prenekatera Vremšakova skladba je po svoji harmonski fakturi zanimivejša od marsikatere njegovih sodobnikov, njegova glasba pa je privlačna in vredna izvajanja še danes. Njegove kompozicije so izhajale v Naših zborih, posmrtno pa v Notnih mapah. Njegove pesmi so uvrščene tudi v zbirko Musica sacra slovenica.

V Kamniku so po njem poimenovali ulico. 

Vnos: AK