Luka Dolinar se je verjetno najprej šolal v Škofji Loki in nato v Ljubljani. Leta 1813 je vstopil v ljubljansko semenišče in bil leta 1818 posvečen. Kot kaplan je služboval v Begunjah, Radovljici, in župniji Ljubljana - Sv. Peter. Leta 1827 je postal župnik na Jančah in nato v Šmartnem v Tuhinju, kjer je služboval do upokojitve leta 1859.

Leta 1826 je izdal svojo prvo zbirko nabožnih pesmi in sicer Pesmi od Svetiga leta, kateri jih je nato sledilo še več: Pesmi v nedele celiga leta (1829), Pesme v Godove in Praznike celiga leta (1833), Pesmi od farnih Pomočnikov ali Patronov v Ljubljanski škofiji (1839), Pesme od Svetnikov in od Svetnic, v Ljubljanski škofiji samo v podružnicah češčenih (1841) in Mnoge svete pesmi (1848). Kompozicijsko je bil samouk, učil se je iz skladb skladateljev Gregorja Riharja (1796–1863) in Blaža Potočnika (1799–1872). Njegove skladbe so preproste, največkrat triglasne, harmonija je preprosta in kaže samouka. Slogovno je bil soroden Riharju, a se je od njega delno razlikoval. Nagibal se je sicer v klasicistično smer, ki je v njegovih pesmih precej razločna in morda še bolj izrazita kot pri Riharju. Baročni vplivi pri njem skoraj niso opazni in prek klasicizma ni šel, kot je šel Rihar. Napevi v naštetih zbirkah so delno skladateljevi, delno pa jih je Dolinar vzel iz ljudskih verskih in posvetnih pesmi ali iz starejših slovenskih pesmaric. Tudi njegove melodije so večkrat razigrane in jim ne manjka veselosti. To pomeni, da tako kot Riharjevi, tudi njegovi napevi niso bili v skladu z janzenističnimi (en) smernicami in so se ravno zato ljudem priljubili. Nekatere njegov nabožne pesmi se v cerkvah prepevajo še danes in so vključene v moderne cerkvene pesmarice. Župnijska kronika Župnije Šmartno navaja kot datum Dolinarjeve smrti 24. avgust in ne 27. avgust 1863, kot je običajno navedeno.

Vnos: AK