Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Galerija slik
Jezuitski kolegij na panorami Ljubljane iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Janez Krstnik Dolar se je tu šolal do leta 1639. Kasneje, med leti 1656 in 1658, je tu deloval kot učitelj glasbe.
Nekdanja jezuitska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, ob kateri je v letih 1597–1773 deloval jezuitski kolegij.
Viri in literatura

Balletti à 4, 2 [Zvočni posnetek ]/ Janez Krstnik Dolar; Simfonični orkester DomžaleKamnik ; dirigent Aleksandar Spasić, 2001.

Balletti à 4/1 [Zvočni posnetek] / Joannes Baptista Dolar; [izvaja] Celjski godalni orkester; dirigent Valter Ratej, 1975.

Baročna glasba in umetnost na Slovenskem [Zvočni posnetek] = Baroque music and art in Slovenia / Posch, Dolar, Ivančič ; Slovenski godalni orkester Slovenske filharmonije, 2006.

Dolar, Janez Krstnik: Missa Viennensis, Monumenta artis musicae Sloveniae 29, Ljubljana, 1996.
 
Dolar, Janez Krstnik: Balletti; Sonate, Monumenta artis musicae Sloveniae 2, Ljubljana 1994 (2004, 2. dopolnjena izd.).
 
Dolar, Janez Krstnik: Psalmi / Psalms, Monumenta artis musicae Sloveniae 23, Ljubljana, 1993 (1997, 2. dopolnjena izd.).
 
Dolar, Janez Krstnik: Missa sopra la bergamasca, Monumenta artis musicae Sloveniae 22, Ljubljana, 1992 (1997, 2. dopolnjena izd.).
 
Dolar, Janez Krstnik: Missa villana, Monumenta artis musicae Sloveniae 4, Ljubljana,1984 (1995, 2. dopolnjena izd.).

Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Ljubljana, 1988.

Faganel, Tomaž: K vprašanjem kritične izdaje glasbenih rokopisov: prepisi skladb Janeza Krstnika Dolarja (16211673), v: Znanstvene izdaje v elektronskem mediju, Ljubljana, 2004, 26.

Faganel, Tomaž: Psalmi Janeza Krstnika Dolarja, v Muzikološke razprave, Muzikološki inštitut, 1993, 4356.

Grdina, Igor: P. Janez Krstnik Dolar (162114. 2. 1673), v Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, Ljubljana,2006, 3233.

Höfler, Janez: P. Johannes Baptista Dolar (um 16201673): Beiträge zu seiner Lebensgeschichte, Die Musikforschung, Letn. 25, zv. 3 (1972), 310314.

Lukács, László: Catalogi personarum et officiorum provinciae Austriae S. I., Romae, 1978-1982, 2. del, str. 575.

Missa Viennensis [Zvočni posnetek] / Janez Krstnik Dolar; Mešani zbor in Simfonični orkester RTV Zagreb; dirigent Uroš Lajovic, 1981.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, AL, Ljubljana, 2008.

Slovenski veliki leksikon, AG, Ljubljana, 2003.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, 2005

Škulj, Edo: Življenjske postaje Janeza K. Dolarja, v  Kamniški zbornik (2002), letnik 16, 141144.

Natisni

Janez Krstnik (Joannes Baptista) Dolar

duhovnik, glasbenik, jezuit, redovnik, skladatelj, učitelj, zborovodja.

* 24.? 6. 1621, Kamnik
13. 2. 1673, Dunaj


Območje delovanja: Dunaj, Ljubljana, Passau.


Rojen v Kamniku. Datum rojstva ni natančno znan, starša pa sta bila morda Gašper in Magdalena Dolar. Šolal se je na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kamor je verjetno prišel po nasvetu tedanjega kamniškega župnika Krištofa Planka, ki je imel z jezuitskim redom dobre zveze. Dolar je v jezuitski red vstopil po končanem študiju na kolegiju in sicer 6. novembra 1639. V Ljubljani je opravil tudi kandidaturo, ki je stopnja pred noviciatom. Noviciat je Dolar opravil na Dunaju in sicer pri cerkve sv. Ane (de)

Na dunajski univerzi (de) je študiral filozofijo. V letih 16451647 je poučeval glasbo na Jezuitskem kolegiju v Ljubljani, kjer je bil tudi učitelj gramatikov in humanistov, to je prve in druge stopnje tedanje gimnazije. Poleg tega je bil tudi pomočnik semeniškega vodje in prefekt kora, kar pomeni, da je bil v tem obdobju že uveljavljen glasbenik. Leta 1648 je v mestu Steyr (de) v Gornji Avstriji dopolnil svoj magisterij. Tam je opravljal tudi službo učitelja retorjev, ki so bili na tretji stopnji tedanje gimnazije. V letih 16491652 je znova bival na Dunaju, kjer je leta 1652 zaključil študij teologije na dunajski univerzi in bil 29. marca 1652 v dunajski katedrali sv. Štefana (de) posvečen v duhovnika

V letih 16531654 je deloval v Gradcu, kjer je bil znova učitelj humanistov in retorjev ter, ker je bil že duhovnik, tudi prefekt kongregacije. Leto 1655 je Dolar prebil v redovni hiši v Judenburgu (de). V letih 16561658 je znova deloval na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, kjer je bil ponovno učitelj retorjev, pomočnik ravnatelja semenišča, prefekt šole in kora, predstojnik Marijine kongregacije in spovednik, kar je bila zanj nova služba. V tem obdobju je v Ljubljani opravil tudi slovesne redovne zaobljube. Zgodovina kolegija omenja, da je Dolar večkrat pridigal tudi po kranjsko (carniolice). Nato je leta 1658 deloval v Passau (de). Leta 1659 je bival v Győru, kjer je bil predvsem spovednik, nato prefekt šole in kora ter svetovalec. V letih 16601673 je bival na Dunaju, kjer je okoli 1661 postal glasbeni vodja v jezuitski cerkvi Am Hof (de). Njegove skladateljske sposobnosti je v Slavi vojvodine Kranjske pohvalil Janez Vajkard Valvasor, nekoliko kasneje pa v delu Bibliotheca Labacensis tudi Janez Gregor Dolničar. V njegovi osmrtnici, ki jo je napisal hišni zgodovinar dunajske jezuitske hiše, beremo med drugim o njegovem značaju in glasbenih sposobnostih, da je "sam zlagal svete pesmi, ki so bile odlične, ne samo glede na umetniška pravila, ampak so odražale tudi smisel in čustva besedila. V tej umetnosti je tako napredoval, da je bilo po splošnem mnenju glasbenih strokovnjakov malo takih, ki bi se mogli meriti z njim; zato si njegovih svetih pesmi niso želele pridobiti samo naše hiše, ampak so zanje kar tekmovali tudi številni samostani drugih redov znotraj in zunaj dežele. Drugače pa je bil mož čistega srca, ki je sebe zapostavljal in bil do vseh dobrohoten, tako da ni odrekel pomoči nobenemu, ki ga je prosil, naj kaj naredi v čast Božjo ali Družbe. Iz ljubezni do uboštva je nosil ponošeno obleko. Prizadeval si je za skromnost in zato malo cenil svoje, povzdigoval pa je zasluge drugih [...]."

Pisal je vokalnoinštrumentalne in inštrumentalne skladbe (sonate, baleti), ki so zapisane v slogu visokega baroka. Označuje jih živa, ljudski glasbi bližnja melodika, harmonsko učinkovit stavek in razgibana ritmika. Na njegov slog so vplivali italijanski in francoski zgledi njegovega časa.

Vnos: AK


Nazaj Naprej