bonus veren siteler
Slot Gacor Pulsa situs togel Online Togel online Situs togel terpercaya Bandar Togel Online situs togel 4D Togel Hongkong HK 4D Bandar togel Terpercaya Situs togel macau togel bandar togel online Bandar Judi Togel Online situs judi togel togel online bandar togel Judi slot online Bandar togel terpercaya Bandar Togel Terpercaya situs togel Bandar togel Situs Togel Online Situs Togel Macau Bandar Togel Situs slot togel online Judi Slot Online Gacor SitusToto Togel Macau Situs Togel Terpercaya Situs Togel Online Slot togel Macau Terpercaya Situs Togel Terpercaya Situs togel toto Macau Terpercaya Bandar Togel 4D Macau Situs togel Macau 4D Situs Togel Terpercaya Situs togel online Terpercaya Situs togel online Terpercaya Situs togel Macau 4D Situs togel online terpercaya Situs togel 4D Toto Macau Situs togel online terpercaya

Friderik Jerina (vir: Stražar, Stane, Mengeš in Trzin skozi čas, str. 448.)

Viri in literatura

Friderik Jerina (na kleindenkmaler.at)

Hieng, Primož: Friderik Jerina – »oče« celovškega Minimundusa, v Mengšan, januar 2012, letnik XIX, številka 1, 26.

Sommeregger, Nevenka, Vrbinc France: Ja, kaj so imeli koroški Slovenci od slovenskih beguncev? v XIV. dni, kulturna priloga Nedelje (na issu.com).

Stražar, Stane: Mengeš in Trzin skozi čas, Mengeš, Trzin, 1993.

Zbornik Svobodne Slovenije (na dlib.si)

Zgodovina Slomškovega doma (na slomškovdom.org)

Poglejte še
Natisni

Friderik (Friedrich) Jerina

restavrator, slikar.

* 25. 10. 1906, Vrhpolje pri Kamniku
1996


Območje delovanja: Celovec, Mengeš.


Rodil se je leta 1906 na Vrhpolju pri Kamniku. Najprej se je izučil za električarja, nato se je pri Mateju Sternenu učil slikarstva. Med leti 1938 in 1945 je stanoval v Mengšu, kjer se je uveljavil kot slikar oljnih slik in restavrator znamenj. Bil je znan tudi kot modelar in imel v mengeški osnovni šoli bogato zbirko modelov, med njimi dva delujoča parna stroja. Ker je bil poročen z Nemko, se je po koncu druge svetovne vojne z družino (imel je štiri otroke) umaknil na Koroško. Sprva je bil nameščen v taborišču Peggetz pri Linzu. Leta 1949 se je preselil v Trebinjo pri Šentilju in se posvetil delu. Poleg slik je ustvaril ogromno fresk in restavriral številna znamenja po avstrijskem Koroškem. Restavriral je tudi pohištvo in se ukvarjal s tanjenjem bakra. Veliko se je ukvarjal tudi z modelarstvom. S 120 modeli je imel eno največjih zbirk miniaturnih ladij sveta. Njegova je tudi ideja za Minimundus v Celovcu, za katerega je prispeval več kot dvajset modelov znamenitih svetovnih zgradb.

O njegovem delu je pri nas malo znanega. Restavriral naj bi preko 800 kapelic in znamenj. Med drugim je v letih 1937 in 1938 poslikal znamenje v Dobravi med Črnučami in Domžalami, leta 1956 Hainschevo znamenje, leta 1976 Marijino znamenje na Žopračah, leta 1977 Slopno znamenje na Dobu in leta 1985 znamenje s prečno pravokotnim tlorisom ter nišami na severni in južni strani v Vrbi na Koroškem. Kot slikar je ustvarjal oljne slike (mdr. Pogled na kovačijo, 1931; kopijo brezjanske Marije Pomagaj, 1946). Leta 1962 je izdelal kulise za igro Zadnji vitez Rebrčan.

Vnos: MS


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž