Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Anton Miklavčič (Vir: Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem, Kamnik, 1981, str. 55)

Galerija slik
Grob prvih padlih borcev vstaje na Kamniškem, Dominika Mlakarja, Antona Miklavčiča ter nekaterih kasneje padlih borcev in aktivistov. Arhitekt: Božidar Rot, 1958.
Granitna skala z vklesanim posvetilom delavcema tovarne Titan Dominiku Mlakarju in Antonu Miklavčiču, ustreljenima na tem mestu v noči vstaje 27.-28. julija 1941. Avtor spomenika je Vlasto Kopač, postavili so ga leta 1981.
Viri in literatura

Kamniški zbornik (1961), letnik 7, Kamnik, 1961.

Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem, Kamnik, 1981.

Stiplovšek, Miroslav: Kamniško okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945: problematika virov in literature, obsega in razdelitve okrožja ter periodizacije , Domžale, 1975.

60 let nogometa v Kamniku, Glas, 29. 7. 1980, str. 17.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, Kamnik, 1988.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana, 1978.

 

Natisni

Anton Miklavčič

ključavničar, partizan.

* 4. 7. 1920, Ljubljana
27. 7. 1941, Kamnik, Perovo





Rodil se je v Ljubljani kot prvi otrok matere Marije, rojene Zupanc in očeta Antona. Do selitve v Kamnik je družina stanovala na Galjevici. Osnovno šolo je obiskoval na Prulah, kjer je zaključil tudi dva razreda meščanske šole.  Pri mojstru Ferjanu se je izučil za ključavničarja. Aktivno je sodeloval v rakovniški godbi in bil član nogometnega kluba Korotan. Po smrti matere je zapustil očeta in sestro Marijo in se preselil v Kamnik. Dne 10. oktobra 1938 se je kot ključavničar zaposlil v kamniškem Titanu. Delal je na V. oddelku pri tehtnicah. Tu je spoznal predanega komunista Kazimirja Černeta, ki je nanj vplival tudi glede političnih nazorov. Bil je član kamniškega delavskega kulturnega društva Solidarnost, Nogometnega kluba Kamnik in gozdovniške organizacije Gams, ki so jo vodili komunisti. Leta 1940 je vstopil v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije - SKOJ, ki je delovala v Titanu.

Sodeloval je v vstajniških akcijah proti okupatorju, s katerimi se je v noči s 27. na 28. julij 1941 začela vstaja na Kamniškem. Odporniki so se razdelili v več skupin - trojk, ki naj bi onesposobile železniško progo, onesposobile telefonsko povezavo med Kamnikom in Kranjem, uničile skladišče bencina na Zapricah, most čez Kamniško Bistrico na Duplici  in sabotirale proizvodnjo v tovarni Remec. Posrečila se je samo prekinitev telefonske povezave, ostale akcije pa ne ali le deloma, zaradi pomanjkanja opreme in ker naj bi okupatorja o načrtovanih akcijah obvestil domači izdajalec. Nemci so nato ob vseh pomembnih objektih postavili zasede. Postavili so jo tudi pri Perovem na brvi, ki vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zborno mesto kamniške bojne skupine po izvedenih akcijah. V zasedo sta zašla skojevca Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, ki so ju Nemci ubili. Padla skojevca sta prvi žrtvi v oboroženih akcijah po začetku vstaje na Slovenskem.

V spomin na dogodke julija 1941 je bil 27. julij od leta 1953 do leta 1995 občinski praznik občine Kamnik. Po vstaji na Kamniškem sta dobili ime Osnovna šola 27. julija in Pot 27. julija v Kamniku. 

A. K. 


Nazaj Naprej