Rodil se je v Lanišu kot nezakonski sin Frančiške Mlakar in Jakoba Zabrezovnika iz Oševka. Zaradi težkih razmer doma, ga je mati dala v rejo k Francu Zabrezovniku, po domače Nagrotu, v Oševek, ki je bil brat Jakoba Zabrezovnika. Franc Zabrezovnik je bil med obema vojnama dvakrat zaprt zaradi udejstvovanja v boju za delavske pravice. Dominikov oče Jakob Zabrezovnik je bil leta 1919 soustanovitelj Delavskega kulturnega društva Solidarnost. Članstvo v Komunistični partiji in sodelovanje na delavskih manifestacijah, ga je leta 1920 stalo službe v kamniški smodnišnici, zaradi česar si je moral delo iskati v Zagorju in kasneje v Franciji. 

Dominik je pri stricu v Olševku preživel trinajst let. Prvi in drugi rezred osnovne šole je obiskoval na šoli v Nevljah, ostale pa v Kamniku. Po letu 1935 se je preselil k materi, s katero sta skromno živela v Mekinjah, na Grabnu in na Šutni. Po končani osnovni šoli ni imel možnosti nadalnjega šolanja. Septembra 1938 se je kot strojni delavec zaposlil v tovarni Titan, kjer je prišel v stik s komunističnim gibanjem. Leta 1940 je vstopil v Zvezo komunistične mladine Jugoslavije - SKOJ, ki je delovala v Titanu. Konec maja 1941 se je zaradi težkih delovnih in življenjskih pogojev odpovedal delu v tovarni Titan. Kasneje se je v Titan še enkrat vrnil in delal v livarni kot formar. Bil je član Nogometnega kluba Kamnik, kamniškega Sokola, aktiven je bil tudi v gozdovniški organizaciji Gams. 

Sodeloval je v vstajniških akcijah proti okupatorju, s katerimi se je v noči s 27. na 28. julij 1941 začela vstaja na Kamniškem. Odporniki so se razdelili v več skupin - trojk, ki naj bi onesposobile železniško progo, onesposobile telefonsko povezavo med Kamnikom in Kranjem, uničile skladišče bencina na Zapricah, most čez Kamniško Bistrico na Duplici  in sabotirale proizvodnjo v tovarni Remec. Posrečila se je samo prekinitev telefonske povezave, ostale akcije pa ne ali le deloma, zaradi pomanjkanja opreme in ker naj bi okupatorja o načrtovanih akcijah obvestil domači izdajalec. Nemci so nato ob vseh pomembnih objektih postavili zasede. Postavili so jo tudi pri Perovem na brvi, ki vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zborno mesto kamniške bojne skupine po izvedenih akcijah. V zasedo sta zašla skojevca Dominik Mlakar in Anton Miklavčič, ki so ju Nemci ubili. Padla skojevca sta prvi žrtvi v oboroženih akcijah po začetku vstaje na Slovenskem.

V spomin na dogodke julija 1941 je bil 27. julij od leta 1953 do leta 1995 občinski praznik občine Kamnik. Po vstaji na Kamniškem sta dobili ime Osnovna šola 27. julija in Pot 27. julija v Kamniku. 

A. K.