Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Peter Pavel Glavar (vir: Wikipedija)

Galerija slik
Kip izdelan leta 2002.
Beneficiatska hiša, ki jo je dal Glavar postaviti leta 1752. Krasijo jo Jelovškove freske. V njej domuje tudi Glavarjeva knjižnica.
Spomenik Petru Pavlu Glavarju so pred župnijsko cerkvijo v Komendi leta 1996 postavili komendski župljani.
Viri in literatura

Benedik, Metod: Glavarjeva življenjska pot, v Glavarjev simpozij v Rimu, Celje 1999, str. 81-92.

Capuder, France: Znameniti možje iz kamniškega okraja, v Na bregovih Bistrice, Kamnik, 1938, 110.

Demšar, Viktorijan: Peter Pavel GlavarKomenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje; Komenda, 1992, 114118.

Demšar, Viktorijan: Usoda Glavarjeve oporoke, Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje; Komenda, 1992, 5664.

Demšar, Viktorijan: 800-letnica KomendeKoledar družbe sv. Mohorja: za prestopno leto 1956, Celje, 1955.

Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana, 1989.

Geržan, Karel: Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, Ljubljana, 2006.

Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda,  Celovec, 1912-1915.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, AL, Ljubljana, 2008.

Pavlič, Jože: Pomembne osebnosti, v Občina Komenda: življenje od kamene dobe do danes, Komenda, 2002, 219232.

Po poteh kulturne dediščine v občini Komenda: (Breg, Suhadole, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje), Komenda, 2006.

Porenta, Tita: Veliki ljudje slovenskega čebelarstva = The great people of Slovenian beekeeping, Brdo pri Lukovici, 2018.

Slovenski biografski leksikon 19251991, elektronska izdaja, SAZU, 2009.

Slovenski veliki leksikon, AG, Ljubljana, 2003.

Stele, France: Politični okraj Kamnik: topografski opis, Ljubljana, 1922.

Šalehar, Andrej: Peter Pavel Glavar, kranjski čebelar ob 230. obletnici smrti, Slovenski čebelar: glasilo čebelarskih organizacij Slovenije, l. 116, št. 4 (2014), 133134.

Šivic, Franc: Življenjska zgodba Petra Pavla Glavarja, Slovenski čebelar, Let. 123 (2021), št. 4, str.117.

Natisni

Peter Pavel Glavar

čebelar, duhovnik, komendator, mecen, pedagog, župnik.

* 2. 5. 1721, Ljubljana
24. 1. 1784, grad Lanšprež pri Trebnjem


Območje delovanja: Komenda, Lanšprež pri Trebnjem.


Bil je nezakonski sin neznane matere in domnevno tedanjega komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate, ki je bil tisti čas župnik v Komendi. Neznana mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj (Jerasovim) v Vopolje pri Cerkljah, kjer je bil zelo dobro sprejet. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in leta 1738 šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magistra teologije in filozofije. Pot do duhovništva mu je bila sprva zaprta, ker je bil nezakonski sin. Po posredovanju njegovega očeta barona Testaferrate je julija 1743 prejel papeževo dovoljenje in bil septembra 1744 na Reki posvečen v duhovnika. Istega leta je postal najemnik malteškega posestva v Komendi in komendski kaplan. Leta 1751 je bil imenovan župnika.

Glavar je zelo dejavno skrbel za duhovni in telesni blagor svojih župljanov in podložnikov, za kar je namenil precejšen del svojih dohodkov. Leta 1752 je v Komendi zgradil beneficiatsko hišo, v kateri je uredil knjižnico, ki še danes hrani 1399 knjig, izdanih večinoma v času njegovega življenja. Beneficiatska hiša je bila zgrajena po tem, ko je Glavar zaradi pastoralnih potreb po tretjem duhovniku v komendski župniji, za njegovo vzdrževanje leta 1751 ustanovil beneficij. Beneficiatsko hišo je poslikal slikar Franc Jelovšek, ki je zasnoval tudi glavni oltar in prižnico v cerkvi. Leta 1753 je s pomočjo barona Testaferrate iz rimskih katakomb sv. Priscile pridobil za Komendo relikvije sv. Urbana, zaradi katerih je komendska župnijska cerkev postala cilj številnih romarjev. Leta 1760 je v Komendi ustanovil zasebno šolo z internatom za revne in nadarjene učence. Leta 1762 je začel z zidavo cerkve sv. Ane v Tunjicah, kjer je na istem mestu sicer že prej stala cerkev posvečena isti svetnici. V želji po poglobitvi verskega življenja v župniji je začel leta 1752 obiskovati ljudi na domovih, jih poučevati in preverjati njihovo versko znanje. Glavarjevemu zgledu so morali po ukazu goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa (it) slediti tudi drugi duhovniki goriške nadškofije.

Leta 1765 mu Malteški viteški red ni več podaljšal zakupne pogodbe. Zato se je naslednje leto umaknil iz Komende na Dolenjsko, kjer je pri Trebnjem kupil graščino Lanšprež. Posestvo je moderniziral in obnovil. Prvi na Kranjskem je uvedel mlatilni stroj. Na Lanšprežu se je Glavar posebej posvetil čebelarstvu, s katerim se je ukvarjal tudi že v Komendi. Imel je okrog 200 panjev. Leta 1767 je postal sodelavec novoustanovljene Kmetijske družbe za Kranjsko in leta 1768 na njeno prošnjo za avstrijsko vlado v nemščini napisal priročnik Vorschlag Beantworstung zur Verbesserung der Bienen Zuht in denen königlichen Erbländern, leta 1781 pa poročilo in predlog, da bi se tudi na Kranjskem uveljavil čebelarski patent iz leta 1775, da bi se ustanovila čebelarska šola in organizirale čebelarske zadruge. Leta 1776 je prevedel in izpopolnil knjižico Antona Janše Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Prizadeval si je za pripravo učnih pripomočkov v slovenščini.
 

Glavar je umrl na svojem posestvu v Lanšprežu. Tri dni pred svojo smrtjo je svoje premoženje v oporoki zapustil siromašnim, bolnim in ostarelim ljudem iz komendske župnije ter lanšperške gospoščine. Iz zapuščine so leta 1804 v Komendi sezidali bolnišnico – Glavarjev špital, v kateri so številni upravičenci dobili dom, zdravstveno ter duhovno oskrbo. Leta 1999 je bila v Komendi ustanovljena dobrodelna organizacija Ustanova Petra Pavla Glavarja, katere dejavnost je pospeševanje izobraževanja in razvoja talentov mladih in pomoč ostarelim ter drugim pomoči potrebnim, pri čemer je delež prve dejavnosti pretežni del njenega delovanja.

V Komendi so po njem poimenovali ulico.

Vnos: AK


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik