Kamniško-komendski biografski leksikon

Galerija slik

Viri in literatura

Burja Jakob, et alt.: Knjiga Slovenska Učiteljski tovariš letnik 27. številka 8 (15. 4. 1887).

Burja Jakob: Nove orglje, Kmetijske in rokodelske novice, 16 dokladni list k 24. listu Novic, 1851.

Glaser, Karel: Zgodovina slovenskega slovstva, III. del, Ljubljana, 1896.

Kidrič, Francè: Burja, Jakob (1803–1874 | 1887). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Krstna knjiga župnije Šmartno 1790-1823. Dosegljivo na www.data.matricula-online.eu (zajetom 25. 5. 2026).

Marn, Josip: Knjiga slovenska v XIX. veku, Jezičnik, let. 25 (1887), str. 28.

Pažur, Andrej: Zgodovinski pregled župnije Ježica: raziskovalna naloga, Ljubljana, 2003, str. 63.

Pažur, Andrej; Doblehar, Andrej; Ramovš, Mirko: Dvestoletnica župnije Ježica, Ljubljana, 2003.

Z Ježice, Zgodnja Danica: katoliški cerkveni list, let. 27, št. 46 (13. 11. 1874), str. 365.

Natisni

Jakob Burja (Wurja)

duhovnik, glasbenik, pesnik, publicist, skladatelj, učitelj, župnik.

* 19. 7. 1803, Loke v Tuhinju
† 6. 11. 1874, Ježica

Rodil se je na Lokah očetu Juriju in materi Alenki. V duhovnika je bil posvečen leta 1833. Po posvetitvi je bil dve leti kaplan v Rovtah, nato 12 let katehet v uršulinski šoli v Škofji Loki, nato med letoma 1848 in 1862 župnik v Zapogah, kjer je leta 1851 je poskrbel za postavitev novih orgel v cerkvi sv. Nikolaja v Zapogah. Orgle z devetimi registri je postavil orglar Peter Rojc s Podbrezij. Aprila 1862 je prišel za župnika na Ježico pri Ljubljani. Tamkajšnja župnijska kronika ga opisuje kot zelo delavnega človeka, ki je veliko storil za cerkev in župnišče. Na Ježici je umrl 6. novembra 1874. Pokopan je na pokopališču v Stožicah.

Pisati je začel šele po letu 1848, torej v zrelih letih. Ustvarjal je predvsem pesmi, krajše prozne prispevke in poročila za časopisje. Nekateri zapisi so moralno-vzgojne narave. Svoja prozna in pesniška dela je objavljal predvsem v v katoliškem listu Zgodnja danica ter Kmetijskih in rokodelskih novicah. Več njegovih besedil naj bi uglasbil skladatelj Gregor Rihar (1796-1863). Ukvarjal se je z glasbo, veljal za dobrega pevca in pianista, bil je tudi skladatelj. Ob njegovi smrti Zgodnja Danica poroča, da so se marsikje po gorenjskih cerkvah peli "njegovi sicer bolj domači, pa prijetni napevi."

Pesmi Jakoba Burje:

Duhovne vaje, Zgodnja Danica (dalje: Z. D.) let. 6, št. 37 (15. 9. 1853); Novo leto, Z. D., let. 7, št. 2 (12.1.1854); Prerokovanje. Kmetijske in rokodelske novice, letnik 12, številka 3 (11.01.1854); Pesem za odvernjenje kolere, Z. D. let. 8, št. 43 (25.10.1855); Sedem besedi Jezusovih un križu, Z. D., let. 16, št. 9 (20. 3. 1863); Pust in post: Z. D., let. 15, št. 9 (20. 2. 1862); Predpustna zasukana, Z. D., let. 9, št. 8 (21. 2. 1856). Sveti postni čas, Z. D., let. 9, št. 10 (6. 3. 1856); Prelepo devištvo, Z. D., let. 11, št. 3 (4. 2. 1858); Drevo iz zenofoviga zerna, Z. D., let. 11, št. 8 (15. 4. 1858); Opominovanje v svetim letu, Z. D., let. 11, št. 25 (9. 12. 1858); Marija moja pomoč, Z. D., let. 12, št. 24 (24. 11. 1859); Piju IX., Z. D., let. 13, št. 21 (11. 10. 1860); Marija pomočnica kristjanov, Z. D., let. 13, št. 2 (19. 1. 1860); Jezušek v jaslicah, Z. D., let. 14, št. 26 (19. 12. 1861); Katoliška Cerkev (poslovenil Burja), Z. D., let. 14, št. 3 (31. 1. 1861); Terpljenje Jezusovo, Z. D., let. 14, št. 5 (28. 2. 1861); Žalostna Mati Božja, Z. D., let. 14, št. 6 (14. 3. 1861); Smert modre deklice, Z. D., let. 18 št. 4 (1. 2. 1865).

Druge objave Jakoba Burje

Hude vremena, toča, Z. D., let. 11. štz. 17 (19. 8. 1858); Ženitev prvih kristjanov, Z. D., let. 12. št. 2 (20. 1. 1859); Kresnica, Z. D., let. 16, št. 20 (10. 7. 1863); Samarijanska ljubezen lepa ljubezen! Z. D. let. 16. št. 36 (20. 12. 1863); Kresnice, Z. D., let. 16. št. 20 (10. 7. 1863); Še tudi pijanec in igrač se je spreobernil!! Z. D., let. 17. št. 8 (10. 3. 1864); Spominek Jurija Sigfrida Valvazorja, Kmetijske in rokodelske novice, let. 24, št. 26 (27.6.1866).

A. K.

Nazaj Naprej