Sin pravnika Julija Polca ter brat pravnika in zgodovinarja Janka Polca. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, leta 1904 je maturiral na gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na študij medicine na Dunaju. Leta 1914 je medicinske študije zaključil z doktoratom. Po dovršenem triletnem stažu v ljubljanski bolnišnici je leta 1914 vstopil v službo pri kranjski deželni vladi v Ljubljani. V 1. svetovni vojni je služil na soški fronti in sicer v 11. in 12. soški ofenzivi, na Piavi in nato v St. Michelu v Franciji. Po razpadu avstroogrske monarhije je bil imenovan za okrajnega zdravstvenega referenta v Kamniku, kjer je dosegel položaj zdravstvenega nadzornika. Od 1. 2. 1920 do koroškega plebiscita (10.10.1920) je bil eksponiran na Koroškem v Železni Kapli. Od leta 1939 dalje je bil član Banskega sanitetnega sveta za Dravsko banovino (slovensko ozemlje znotraj meja Kraljevine Jugoslavije). Poleg tega je bil tudi železničarski zdravnik za zdravstveni okraj Kamnik (od 1939), honorarni zdravnik v kamniški smodnišnici in jetniški zdravnik v Kamniku. Zavedal se je tudi pomena preventive v medicini: leta 1934 je bil pobudnik in ustanovitelj protituberkulozne lige v Kamniku in bil njen predsednik do okupacije leta 1941. Dne 1. marca 1936 je prišlo do odprtja Protituberkuloznega dispanzerja, 5. maja 1938 pa je v Kamniku začel delovati zdravstveni dom. Kamniško prebivalstvo je osveščal s predavanji o pomenu higiene za preprečevanje jetike, kako bolezen prepoznati, kako ravnati ob izbruhu in tudi o pomenu zgodnjega odkrivanja ter zdravljenja. Med prebivalstvom je bil zelo ugleden in priljubljen. Dejaven je bil tudi na področju družbenega življenja in bil član Krožka prijateljev Francije pod vodstvom Klavdije Žvokelj Gabrijelčič.

Med 2. svetovno vojno se je pridružil partizanom. V mestu in okolici je zdravil ranjene in bolne partizane, sodeloval je s tedanjim komisarjem Kamniškega bataljona Jakobom Molkom - Mohorjem in več drugimi borci ter aktivisti. Njegovo ilegalno ime je bilo Omega. Poleg lastnih prispevkov je za partizanske borce organiziral tudi zbiranje in odpremo sanitetnega materiala, zdravniškega instrumentarija, zdravil, hrane, obleke, denarnih prispevkov itd. Ves čas je pomagal vsakomur, ki se je k njemu zatekel po pomoč. Dne 7. decembra 1943 ga je aretiral nemški gestapo in ga z nekaj drugimi Kamničani zaprl najprej v Kamniku, nato v Begunjah. Januarja 1944 so ga, po dvomesečnem zaporu v Kamniku in Begunjah, v Šentvidu nad Ljubljano ustrelili Nemci. Dr. Julij Polec je pokopan v Begunjah, na pokopališču talcev. Po njem nosita ime zdravstveni dom v Kamniku, kjer so mu v preddverju postavili spominsko obeležje in ulica v Mekinjah.

Vnos: AK